Tiskane izdaje
Maribor - Ker je grozilo, da bo primer po devetnajstih letih zastaral, je moral 55-letni Mariborčan Vojko Planinc, oče treh otrok, pred dvema mesecema v pripor, češ da je begosumen. Toda sodnica je obtožbo pred dnevi zavrnila. Sledijo odškodninske tožbe za petnajst mesecev neupravičenega pripora.
Slovensko državno blagajno čaka nova odškodninska tožba. Kako globoko bo treba seči med davkoplačevalski denar, še ni določeno. Glede na izkušnje iz sodne prakse pa se bodo številke vrtele tam okrog stotih tisočakov.
Razlog? Na koprskem sodišču so pred dnevi zavrnili devetnajst let trajajočo obtožbo tamkajšnjega tožilstva zoper danes 55-letnega gradbenega inženirja Vojka Planinca. Obtožba ga je bremenila, da je davnega leta 1993 četverici takratnih odvisnikov prodal dobrih 300 gramov heroina. Petnajst mesecev je podjetnik preživel v priporu, kot je odločilo sodišče, povsem neupravičeno.
Zgodba sega v prva leta po slovenski osamosvojitvi. Vojko Planinc se je mudil na Madžarskem, kjer se je z dvema nizozemskima državljanoma dogovarjal za posel, ko bi moral v Sloveniji sesti na zatožno klop. Na podlagi Interpolove tiralice so ga aretirali varnostni organi naših severovzhodnih sosedov.
»Spominjam se, kako je madžarska sodnica, magistrica prava, zalučala spis po tleh, ko je videla, iz kakšnega razloga naj bi me pridržali. Nato je trajalo dolge tri mesece, preden so me pripeljali v domovino in me odpeljali naravnost v koprski pripor. Tam sem preživel nadaljnjih deset mesecev,« se madžarske »avanture« spominja Planinc. Medtem je na sodišču tekel sodni proces, v katerem so gradbenika obsodili na leto in sedem mesecev zapora. Z izrečeno kaznijo se ni strinjal, zato je začel zavračati hrano in gladovno stavkati. Po odpovedi ledvic so ga odpeljali na zdravljenje v izolsko bolnišnico. »Ker je bilo moje telo trenirano, stavka ni pustila hujših zdravstvenih posledic,« se je še pohvalil Mariborčan.
Planinca so tudi na prigovarjanje takratnega ministra za zdravje Božidarja Voljča izpustili na prostost, tri mesece kasneje pa so višji sodniki razveljavili obsodilno sodbo prvostopenjskih kolegov. Dolgih dvanajst let se zadeva ni premaknila z mrtve točke, vse dokler Planinca v novem sojenju niso oprostili obtožb.
Koprsko tožilstvo ni priznalo poraza in je uspelo s pritožbo. Ponovno so minila štiri leta, in ker je grozilo, da bo zadeva leta 2013 zastarala (absolutni zastaralni rok je namreč 20 let), je tožilstvo hotelo zadevo izpeljati po hitrem postopku. Obenem so se zbali, da se bo Planinc izmikal sojenju.
»Zaradi zdravstvenih težav in zdravniškega potrdila, da se nisem sposoben udeleževati sojenja, sem prosil, da mi sodijo v nenavzočnosti,« je razložil Planinc. Toda namesto tega sta ga pred dobrima dvema mesecema na domu v Radvanju obiskala kriminalista. V rokah sta imela nalog za njegovo aretacijo in prevoz v pripor v Kopru, češ da je begosumen.
»Imam družino in hčerko, ki je neznosno navezana name. Kam bom pobegnil?« razlaga Planinc. V ponedeljek je na sojenju na koprskem okrožnem sodišču sledil veliki preobrat. Sodnica Orjana Trunkl je iz sodnega spisa izločila vse na nezakonit način pridobljene dokaze, nato pa obtožbo zavrnila zaradi pomanjkanja dokazov.
Za petnajst mesecev - trije na Madžarskem in dvanajst v Kopru - neupravičenega pripora bo Vojko Planinc zahteval odškodnino. Svojo skodelico pa bo pristavil tudi njegov zagovornik in prekaljeni mariborski odvetnik Viktor Osim, ki ga je pri sodni kalvariji spremljal skozi skoraj dvajset let dolgo zgodbo. Po veljavnih odvetniških tarifah se je samo za zagovornika nabralo nekaj več kot 25.000 evrov stroškov.
