Oče in hči vsaj nekaj časa ne bosta gojila trave

Krško – Zgodba o očetu in hčeri oziroma o učitelju razrednega pouka, kar je po poklicu Plahutnik, ki je bil včasih celo predsednik aktiva učiteljev v nekdanji občini Ljubljana Moste - Polje, in njegovi hčeri Nini, ki mu je pomagala gojiti konopljo v posebej prirejeni hiši v Šutni pri Brestanici, je z izrekom zaporne kazni dobila sodni epilog.

Dve leti zapora za Silvestra Plahutnika ter leto in dva meseca za njegovo hčerko Nino Plahutnik Suhadolnik je po mnenju krškega sodišča ustrezna kazen za povratnika, ki se vztrajno lotevata gojenje konoplje. Očeta Plahutnika so pri tem opravilu zalotili že tretjič, hčerko Nino pa drugič.

Silvester Plahutnik je bil zaradi gojenje konoplje na dveh lokacijah v Ljubljani pred leti obsojen na poldrugo leto zapora, ki jo je prestajal v obliki družbeno koristnega dela v novomeškem RIC. Tam je bil srečen in uspešen, poučeval je slovenščino, predvsem Rome. A je v tem času, ko se je nahajal na Dolenjskem, proč od Ljubljane, na novomeškem, natančneje v Gabrju, našel novo lokacijo za gojenje konoplje v starem zapuščenem gospodarskem poslopju, kamor je zahajal s hčerko Nino.

Policisti so ju zasačili, ko sta vso noč žela pridelek. Nina je takrat dobila pogojno zaporno kazen, soobtoženi Plahutnik pa kazen zapora.

Požar zaradi preobremenjene elektrike

Obtožena sta pred štirimi leti v Šutni pri Brestanici kupila staro hišo, jo preuredila v poseben prostor in v njej vzgajala prepovedano konopljo. Nista bila kot mnogi drugi tovrstni »vrtnarji«, ki si elektriko za napajanje in ogrevanje prostora uredijo na črno, saj sta pridno plačevala visoke položnice. Toda zaradi preobremenjenosti električnih vodnikov sta se zgodila kratek stik in požar. Hiša, za katero sta obtožena trdila, da je bila v tistem času že prodana nekemu kupcu, ki pa kupnine ni poravnal, je zgorela. O tem, da je hiša zgorela, ju je obvestila soseda, vendar sta se na kraj požara pripeljala šele ob treh ponoči.

Čeprav oče in hči tesno sodelujeta pri tej vrsti proizvodnje, ki se ji reče prepovedano gojenje kooplje, nista našla časa, da bi pred sojenjem uskladila svoja zagovora. Tako sta na sodišču pripovedovala vsak svojo zgodbo, kako sta sploh prišla do hiše pri Brestanici. Vsak od njiju je trdil, da je našel oglas. Sodišče jima ni verjelo in ju bo poslalo v zapor. »Potreboval sem nekaj udarcev po glavi, da sem se spametoval,« je pred dvema letoma ob obsodilni sodbi dejal Plahutnik in napovedal, da bo nehal hoditi po robu. Mogoče mu bo tokrat zapor pri tem pomagal.

Namišljen kupec Domić s Hrvaške

Od nakupa hiše pa je bila njuna zgodba vendarle enotna, in sicer da je Nina hišo prodala oziroma oddala vnaprej, v kar se oče ni vmešaval in ga ni zanimalo. V času torej, ko je požar zajel hišo in se je pokazalo, da je v njej prostor za gojenje konoplje, Plahutnikova naj ne bi imela s to stavbo ničesar več. Pa vendar: hiša je bila vpisana na ime Nina Plahutnik Suhadolnik, kupnina ni poravnana, namišljen kupec Domić iz Hrvaške pa se nekaj obira in menda išče nekoga s slovenskim državljanstvom, da bi nanj prepisal hišo. In kako je sploh našla tega čud(ež)nega kupca? Ni ga našla ona, ampak je on našel njo. Nekega dne, ko se je oglasila na svoji novi domačiji v Brestanici, jo je v nabiralniku čakal listek, na katerem ji Domić sporoča, da bi rad kupil njeno hišo, rade volje bi ji dal 15 tisočakov. Priložil je telefonsko številko. Nekaj časa je omahovala, nato je pozabila na modne oblikovalce, ki naj bi jim dala zavetje v svoji hiši, in se v lokalu Livada v Ljubljani sešla s kupcem. Podpisala sta dogovor, v enem izvodu, ki ga je seveda vzel kupec, plačal ji je »jurja«, to je prvi obrok, in dala mu je ključe. Čeprav je bila hiša »oddana«, je oče še naprej plačeval elektriko, in to po 200 evrov na mesec. Za Plahutnika je takšna cena zmerna in spodobna, saj v Ljubljani za električno energijo plačuje 300 evrov na mesec. Obtožena sta trdila, da je bila to pavšalna cena, po podatkih Elektra Celje pa je nekdo vsak mesec sproti sporočal stanje na števcu.