Tiskane izdaje
Ljubljana − Čeprav je Edvard Svetlik s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in je bil pripravljen v zameno za pogojno zaporno kazen in stransko denarno kazen priznati krivdo v zadevi Merfin, se to naposled ni zgodilo. Obrambo je kljub »ugodni ponudbi« namreč zmotilo, da je tožilstvo po podpisu sporazuma hotelo spremeniti obtožbene očitke.
Kot je včeraj ob vprašanju sodnice Barbare Črešnar Debeljak, ali obe strani vztrajata pri sklenjenem sporazumu, na predobravnavnem naroku namreč povedal Svetlikov zagovornik, odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, so tako nastale nove okoliščine, zaradi katerih obramba od sporazuma odstopa. Po njegovih besedah je tožilstvo v spremenjen sporazum, ki jim ga je poslalo naknadno, zapisalo nov očitek, in sicer, da je Svetlik vedel, da Merfin kot končni porabnik kredita Gorenjske banke (GB) družbi H & R tega ne bo nikdar vrnil.
»V to ne moremo privoliti,« je povedal zagovornik, ki je prepričan, da bodo lahko med postopkom dokazali, da Svetlik ni ravnal naklepno, kot mu očita obtožba. Kot je namreč zatrdil odvetnik, so Svetlika odgovorni v GB, Merfinu in Merkurju zavedli glede realnega stanja »v smislu obsega kreditov, ki so bili dani Merfinu in Merkurju, zaradi česar ni imel resničnega vpogleda v dejansko stanje«. Po mnenju obrambe mu tako ni mogoče očitati, da je naklepno pomagal GB oziroma njenim odgovornim osebam ali Merfinu oziroma njegovim odgovornim osebam.
Svetlik je tako na vprašanje sodnice, ali krivdo po obtožbi prizna, odgovoril, da ne, obramba pa je predlagala zaslišanje vseh prič iz preiskave ter v sodni spis vložila več listinskih dokazov, ki menda pričajo o tem, da je bil Svetlik pri poslu zaveden. Poleg tega se je obramba pridružila vsem dokaznim predlogom zagovornikov preostalih obtoženih. Kot je povedal Kovačič Mlinar, bi sodišče, če bo trojica domnevnih storilcev oproščena, moralo oprostiti tudi Svetlika, njihovega domnevnega pomagača.
Kot smo poročali, so, medtem ko Bine Kordež zaradi spornega financiranja menedžerskega prevzema Merkurja že prestaja zaporno kazen, na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča konec januarja sedli nekdanji vodilni v Merkurjevi hišni financerki GB. Najprej je na predobravnavnem naroku krivdo za zlorabo položaja in krivo ovadbo zavrnil nekdanji predsednik uprave GB Gorazd Trček, enako je storil tudi nekdanji vodja sektorja trženja in kasnejši član uprave Tilen Zugwitz. Ker Anica Klemenčič iz GBD Skupine k naroku ni pristopila, je sodišče tudi zanjo štelo, da krivde ne priznava.
Kot je znano, je konec leta 2007 družba Merfin, ki ga je ustanovila skupina vodilnih delavcev Merkurja z Binetom Kordežem na čelu, prevzela Merkur. Kupci so za ta posel v bankah najeli skupaj okoli 350 milijonov evrov posojil in jih delno zavarovali z osebnim premoženjem in delnicami Merkurja. A posli niso rasli skladno s pričakovanji, ni bilo dividend, s katerimi bi prevzemniki vračali posojila, tudi likvidnost je začela šepati in vodstvo Merkurja je vse težje zagotavljalo denar za tekoče poslovanje. Merfin se je znašel v primežu bank, Kordež, ki je takrat naredil več spornih potez, pa pod drobnogledom kriminalistov. Kasneje je priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj.
V tej zadevi gre za več spornih večmilijonskih obvodnih posojil, s katerimi je GB v letih 2007 in 2008 zaradi dosežene največje izpostavljenosti do skupine Merkur zagotavljala financiranje prevzema Merkurja prek več posrednih družb. Obtoženi naj bi s spornimi posli Merfinu pridobili deset oziroma šest milijonov evrov premoženjske koristi. Julija oziroma avgusta 2008 je uprava GB odobrila kratkoročno posojilo družbi H & R v višini deset milijonov evrov za financiranje tekočega poslovanja, Svetlik pa je kot direktor družbe 14. avgusta 2008 na podlagi pogodbe o kreditiranju teh deset milijonov evrov nakazal Merfinu. Posojilo, ki ga je dobila H & R, bi moralo biti vrnjeno februarja 2009, a je GB vse do marca 2011, menda na Kordeževo prepričevanje, večkrat podaljšala rok vračila.
