Tiskane izdaje
Ljubljana – Hišne preiskave pri treh odvetnikih lanskega decembra so povzročile veliko razburjenja med odvetniki. Ker so ti prepričani, da so tovrstne preiskave in zasegi nezakoniti, saj odvetniki niso bili osumljenci, je Odvetniška zbornica Slovenije vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku (ZKP) in zakona o odvetništvu.
Organi pregona so lanskega decembra pri odvetnikih iskali dokumente v zvezi s preiskovanjem domnevno spornih poslov Boška Šrota in Andrijane Starine Kosem. Odvetniki pa so prepričani, da je bil s sodnimi odredbami storjen nedopusten poseg v načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko, odredbe predstavljajo tudi kršitev določil poklicne tajnosti in kršitev ZKP, veljavna zakonodaja pa na široko odpira vrata za »samovoljnost in arbitrarnost ravnanja državnih oblasti, ki lahko dokaze zoper obdolžence v kazenskem postopku zbirajo tudi tako, da opravijo različna preiskovalna dejanja pri odvetnikih, kar izniči samo bistvo pravice do zagovornika in pravice do privilegija zoper samoobtožbo«.
Razlika med tretjimi osebami in odvetniki?
Odvetnik dr. Marko Bošnjak, ki je v imenu odvetniške zbornice sestavil ustavno pobudo, v njej poudarja, da ZKP ne loči situacije, ko se posamezno preiskovalno dejanje z namenom zbiranja dokazov zoper obdolženca opravi pri kateri koli tretji osebi, od situacije, ko se to opravi pri odvetniku, ki obdolženca zastopa v kazenskem postopku (in ni hkrati osumljen ali obdolžen storitve kaznivega dejanja).
Pri tem ZKP ne predpisuje nobenih posebnih pravil oziroma omejitev, ki bi organom pregona nalagala, kdaj in v kakšnih okoliščinah lahko zbirajo dokaze zoper obdolženca v kazenskem postopku tudi pri odvetniku, ki obdolženca zastopa v kazenskem ali kakšnem drugem postopku, mu svetuje oziroma mu je svetoval zunaj pravnih postopkov. Tudi zakon o odvetništvu ne postavlja dodatnih vsebinskih pogojev za tako preiskavo, opozarjajo odvetniki, ki se jim zdi takšna pravna praznina v nasprotju z ustavnimi določbami, tudi v delu, ki se nanaša na ureditev preiskave elektronskih naprav ter na zaseg.
Že možnost hišne preiskave ali zasega listin, predmetov ali komunikacije, ki sodijo v razmerje med odvetnikom in stranko, neposredno in nedopustno posega v ustavnopravno varovani položaj odvetništva ter v pravice oseb, ki potrebujejo odvetnikovo pravno pomoč, so prepričani odvetniki. Menijo, da bi ZKP oziroma zakon o odvetništvu moral izrecno določati, da organi odkrivanja in pregona dokaze zoper obdolženca ne smejo zbirati s preiskavo odvetniške pisarne, preiskavo elektronskih naprav ali zasegom katerih koli dokumentov ali predmetov, ki se nahajajo pri odvetniku, ki obdolženca zastopa.
Prav tako zakona ne določata pravnega sredstva zoper odredbo o hišni preiskavi, predstavniku odvetniške zbornice, ki sicer mora biti navzoč pri preiskavi odvetniške pisarne, pa ne dajeta nikakršnih pooblastil, da bi dejansko zagotovil, da bo med preiskavo spoštovana tajnost listin in predmetov, ki niso predmet preiskave.
Tožilstvo: Zakonodaja daje zadostna zagotovila
Na kazenskem oddelku Vrhovnega državnega tožilstva, kjer so se o predlogih odvetniške zbornice izrekli le na načelni ravni, menijo, da veljavna zakonodaja daje zadostna zagotovila odvetnikom za opravljanje njihovega poklica na način, da se s kršitvijo zaupnosti razmerja med odvetnikom in njegovo stranko ne kršijo temeljne človekove pravice in da so spoštovana načela poštenega postopka.
»Pri obsegu varovanja odvetniške tajnosti pa je potrebno upoštevati, da se odvetniška tajnost nanaša le na tisto, kar je odvetniku 'zaupala stranka', saj le v tem delu velja, da je odvetnik oproščen pričanja, s tem pa posredno tudi pridobivanja podatkov pri preiskavi odvetniške pisarne in zasegu dokumentacije. Vse tisto, kar presega zaupno osebno razmerje, zlasti pa listine, ki bi lahko bile dokaz o storjenih kaznivih dejanjih, nosilci podatkov, na katerih so zabeležena posamezna storjena dejanja, ki opisano zaupnost presegajo, pa morajo biti podvržene možnosti zasega, saj drugače ni mogoče učinkovito odkrivanje in pregon kaznivih dejanj,« menijo.
Dodajajo, da je zelo verjetno, da pri vsem tem nastajajo tudi situacije, za katere se zdi, da jih veljavna zakonodaja ustrezno ne rešuje. »Za te primere se zavzemamo, da se uredijo, spoštujoč načela, ki že sedaj urejajo položaj odvetnikov v kazenskem postopku in zaupnost razmerja med obdolžencem in njegovim zagovornikom.«
Tožilstva so v zadnjem obdobju v več zadevah namreč prejela ovadbe in začela postopke zoper posamezne odvetnike zaradi suma sodelovanja pri kaznivih dejanjih, predvsem v obliki pomoči storilcem z zlorabo odvetniškega poklica. »To nas še dodatno utrjuje v prepričanju, da je enako učinkovito kot zaupnost odvetniškega razmerja, treba preprečevati tudi zlorabo odvetniškega poklica za nezakonite dejavnosti ter da sedanja zakonska ureditev med obema vrednotama načeloma omogoča ustrezno ravnovesje,« pravi vodja kazenskega oddelka na vrhovnem tožilstvu Hinko Jenull.
