Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve je kriminalista Roberta Slodeja deloma razrešilo dolžnosti varovanja podatkov. »Slodej je bil razrešen varovanja podatkov v delu, ki pojasnjuje status sodelovanja s policijo, in v delu, ki se nanaša na sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. Ni pa bil razrešen dolžnosti varovanja podatkov v delu, ki se nanaša na razkritje taktike in metod dela kriminalistične policije, saj bi to onemogočilo uporabo enake taktike in metod dela v prihodnje,« so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Slodej bi moral biti na ljubljanskem okrožnem sodišču v zadevi Čista lopata dodatno zaslišan, a je bila glavna obravnava danes preložena. Na sodišče namreč ni prišel zagovornik Boruta Farčnika, odvetnik Anton Šubic. Na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča so danes le za kratek čas spet sedli Tomaž Žibert, Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Ivan Kroflič in Srečko Gabrič. Farčnik je namreč opozoril, da njegov zagovornik Anton Šubic ni prišel.
Kot je pojasnila predsednica senata Vesna Podjed, je Šubic poslal prošnjo za preložitev, saj je imel v istem času na delovnem sodišču obravnavo, ki je bila razpisana že sredi decembra. Ker Farčnik ni privolil, da bi vskočil drug odvetnik, je prosil za preložitev, a neuspešno. In ker se ni strinjal, da se obravnava opravi brez njegovega zagovornika, kar je za tovrstno kaznivo dejanje po zakonu možno, senatu po daljšem posvetu ni preostalo drugega, kot da obravnavo preloži. Sklenili so tudi, da zaradi zavlačevanja postopka kaznujejo odvetnika Šubica. Naložili so mu 1500 evrov kazni, saj njegovega opravičila niso sprejeli. Plačati mora tudi stroške, ki so nastali s preložitvijo, torej takso, potne stroške in nagrade četici zagovornikov, ki pa stroškov kolegialno niso priglasili.
Robert Slodej bo predvidoma zaslišan prihodnji petek. Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, zakaj ni bil odvezan tajnosti v celoti. Bistvena je sestavina 56. člena zakona o policiji, ki pravi, da se z razrešitvijo delavca policije glede varovanja podatkov ne ogroža življenja ali osebne varnosti posameznika. »Posamezniki, ki posredujejo informacije o storilcih kaznivih dejanj, so v primeru razkritja podrobnosti neposredno ogroženi. Pri tem je treba preprečiti njihovo ogroženost tudi v primerih, ko se te osebe izpostavijo v javnosti ali drugih postopkih. Policija mora storiti vse, da posameznika, ki posreduje informacije, zavaruje, kar je njena ustavna in zakonska dolžnost. Pri takšnem ravnanju gre tudi za ohranitev zaupanja posameznikov do policije. Vsakršna zloraba zaupanja bi v prihodnosti onemogočala sodelovanje posameznikov s policijo, predvsem pri preiskovanju hujših oblik kaznivih dejanj.«
Spomnimo, da je Slodej precej razburil obrambo, saj na večino vprašanj o krajih srečanj med njim, nemškim kriminalistom Gerhardom Schaffnerjem in domnevnim tajnim policijskim delavcem, na katerega je menda pritiskal, ter konkretni vsebini njihovih pogovorov ni hotel odgovoriti, češ da mu to preprečuje zakon o policiji. Obramba je zato sodišču predlagala, naj ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal naloži, da ga odveže tajnosti.