Oproščeni hočejo odškodnino

Maribor - Glede na to, kako je preiskava primera potekala od začetka, in glede na potek "sodne farse" je bila odločitev višjega sodišča pričakovana, je potrditev oprostilne sodbe peterici obtoženih napada komentiral Miro Petek, ki sicer odločitve mariborskega višjega sodišča še ni videl. Petek, ki se mu zdi nenavadno to, kako je bila informacija neuradno sporočena javnosti, sedaj od vrhovnega državnega tožilstva pričakuje, da bo v nadaljevanju uporabilo vsa možna pravna sredstva.

Gyoerkoeseva brez komentarja

Višja tožilka Elizabeta Gyoerkoes, ki se je zaradi "bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja" pritožila na Višje sodišče v Mariboru, je pričakovala razveljavitev oprostitve in vrnitev zadeve Petek v ponovno sojenje. Višje sodišče, ki je zadevo obravnavalo 1. in 2. junija, ko je tudi sprejelo odločitev, pa je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Gyoerkoeseva pravnomočne sodbe ne more komentirati, saj po njenih besedah državni tožilec ni zgolj stranka v kazenskem postopku, temveč je hkrati tudi državni organ. Poudarja pa, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru vložilo ogromno truda za dokazovanje krivde obtožencev.

"O zatrjevanih bistvenih kršitvah določb zakona o kazenskem postopku bo, upam, reklo zadnjo besedo Vrhovno sodišče RS, v kolikor se bo vrhovno državno tožilstvo odločilo za vložitev zahtevka za varstvo zakonitosti," je dejala Gyoerkoeseva, sicer vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva.

Če bo takšna zahteva vložena in se ji ugodi, se bo kršitev zakona samo ugotovila v izreku sodbe, ki ne bo imela nobenih pravnih učinkov glede pravnomočne odločbe Višjega sodišča v Mariboru. Ne glede na to pa Gyoerkoeseva meni, da bi bil strokovni odgovor na odprta vprašanja o postopkovnih pomanjkljivostih v obravnavanem kazenskem postopku vsekakor koristen za usmerjanje bodoče slovenske sodne prakse.

Tožilka je v obtožnici poskusa umora novinarja Petka 28. februarja 2001 v Mežici bremenila Andreja Štruca, Nevena Koludroviča, Draga Hojnika in Stanislava Vogrinca, pomoči pri tem dejanju pa Branka Puca. Peterica, med katerimi so bili prvi trije skoraj dve leti priprti, je bila po 15 mesecih sojenja na murskosoboškem sodišču avgusta lani zaradi pomanjkanja dokazov oproščena, Gyoerkeseva pa se je na to odločitev pritožila.

Višje sodišče pa je kot neutemeljene zavrnilo vrsto navedb, ki jih je tožilka nanizala v približno 60 strani dolgi pritožbi. Med drugim je sodišče zavrnilo očitka glede načina pisanja zapisnika na glavni obravnavi in zvočnega snemanja ter očitek, da sodišče ni preverjalo verodostojnosti anonimnih prič.

Višje sodišče navaja, da je murskosoboško sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. "Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovore obdolžencev je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa zanesljivo ugotovilo, da ne razpolaga z dokazi, ki bi potrjevali, da so obdolženci storili očitano jim kaznivo dejanje," je v sodbi zapisalo višje sodišče.

Zagovorniki napovedujejo odškodninske zahtevke

S pravnomočno sodbo pa primer Petek še ni zaključen. Zagovorniki obtoženih že napovedujejo vložitev odškodninskih zahtevkov. Zagovornik Andreja Štruca, ki mu je tožilka očitala organiziranje napada, Daniel Planinšec, je napovedal, da bo v prihodnjih dneh na državno pravobranilstvo podal odškodninski zahtevek za svojo stranko, ki bo predvidoma znašal okoli 50 milijonov tolarjev, pri tem pa bo po njegovem potrebno upoštevati vse okoliščine primera. V primeru, da izvensodna poravnava glede višine odškodnine ne bo uspela, Planinšec napoveduje tožbo.

Planinšec je sicer potrditev oprostilne sodbe pričakoval in je z njo zadovoljen. Kot je dejal, po njegovem "ne gre za pomanjkanje dokazov, ampak za dejstvo, da obtoženi niso krivi očitanega kaznivega dejanja".

V Društvu novinarjev Slovenije spoštujejo odločitev sodišča in obenem opozarjajo

Na odločitev Višjega sodišča v Mariboru se je danes odzvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki odločitev sodišča spoštuje. V interesu društva je namreč, da ne glede na pričakovanja, da bodo krivci in naročniki najdeni in kaznovani, na ta odmeven proces ne pade senca dvoma o pravičnosti odločitve.

Ob tem pa v DNS navajajo, da so ves čas opozarjali na pomanjkljivosti v preiskavi primera, ki se kažejo kot razlog, da primer ostaja nerešen, pričakovanja pa neizpolnjena. DNS ne želi, da bi primer poskusa umora novinarja zaradi njegovega dela ostal tudi v prihodnje opomin, da Republika Slovenija državljanom in izpostavljenim skupinam ne zmore zagotoviti potrebne varnost.