Tiskane izdaje
Ljubljana – Z zapleti se je začelo sojenje nekdanjemu šefu Vzajemne Marku Jakliču in soobtoženim, saj se odvetnika Emil Zakonjšek in Mitja Jelenič Novak nista strinjala z načinom, kako je bil kazenski spis predodeljen v roke okrožnemu sodniku Borisu G. Horvatu. Del obrambe je prav tako nasprotoval začasni izločitvi Jakliča, medtem ko bi ga odvetnik Stojan Zdolšek kar za stalno izločil iz postopka.
Na predobravnavnem naroku so očitke specializiranega tožilstva pred okrožno sodnico Andrejo Sedej Grčar zavrnili tako prvoobtoženi Marko Jaklič kot soobtoženi Klavdij Godnič (nekdanji predsednik uprave S & T Slovenija), Sašo Berger (nekdanji član uprave te družbe), Franc Heningman (nekdanji član uprave Vzajemne) ter družbi S & T Slovenija, d. d., in M-Kontakt, d. o. o., iz Zagreba.
Sodnica Sedej Grčarjeva je po besedah odvetnikov Emila Zakonjška in Mitje Jeleniča Novaka že vročila obtožnice, izvedla predobravnavni narok, prav tako pa že vsebinsko odločila o predlogu obrambe Marka Jakliča o izločitvi obremenilnih dokazov (predlog je zavrnila, z njo pa so se strinjali tudi višji sodniki) in se jima zdi z vidika nepristranskega sojenja edino pravilno, da bi ona tudi nadaljevala sojenje.
Kot je znano, je Sedej Grčarjeva decembra lani v roke dobila najobsežnejši spis tukajšnjega okrožnega sodišča, to je zadeva Balkanski bojevnik, in je prosila, ali se lahko primer Jaklič in soobtoženci po sodnem redu dodeli drugemu sodniku. Obrambo moti predvsem to, da ji je bil primer Jaklič dodeljen prej kot Balkanski bojevnik. »Menim, da bi bilo logično, da se ji odvzame pozneje dodeljeni spis, tako imenovani Balkanski bojevnik,« je pristavil Jelenič Novak.
Nadaljevanje 20. oktobra
V nasprotju s kolegoma Zakonjškom in Jelenič Novakom, ki sta ocenila, da ni razlogov, da bi okrožni sodnik Boris G. Hrovat zaradi današnje odsotnosti Jakliča začasno izločil iz postopka, pa bi odvetnik Stojan Zdolšek rad videl, da sodišče prvoobtoženega povsem izloči iz postopka in se mu sodi ločeno. Kot razlog je navedel, da se je Boštjan Jaklič, brat prvoobtoženega, doslej skliceval na pravno dobroto in zaradi sorodstvenih vezi ni pričal.
»Menim, da se v ločenem postopku ne more sklicevati na takšen privilegij. To pa je za obrambo mojega varovanca [Klavdija Godniča] pomembno, saj bi ga s svojim pričanjem lahko razbremenil očitkov.« Sodnik Hrovat po razmisleku o (začasni) izločitvi Jakliča sploh ni odločal, saj je pojasnil, da bo zahtevo obrambe po njegovi izločitvi zaradi navedenih razlogov predal predsedniku okrožnega sodišča. Glavna obravnava se nadaljuje predvidoma 20. oktobra, ko bo po zagotovilih zagovornika Boštjana Penka Marko Jaklič že prišel iz tujine in sedel na zatožno klop.
Lovke preiskave tudi na tuje
Podrobno smo že poročali, da specializirano državno tožilstvo obtoženim očita kazniva dejanja zlorabe položaja ter pranja denarja in pomoči pri omenjenih nečednih poslih. Grozita jim zaporna kazen in še stranska denarna kazen, saj jih je po prepričanju varuhov zakonitosti v kazniva dejanja gnalo zgolj koristoljubje. Če bo tožilstvu z zbranimi dokazi uspelo prepričati sodišče, bodo obtoženi morali povrniti še protipravno pridobljeni denar.
Za preiskovalce so sporne pogodbe o prodaji, nakupu in vzdrževanju strojne ter programske opreme, ki so bile menda fiktivne, saj posli niso bili opravljeni. Denar (skupaj najmanj 551.213 evrov) iz Vzajemne pa se je prek družbe S & T Slovenija (in z njo povezanimi hčerinskimi družbami na Balkanu) stekal v zagrebško podjetje M-Kontakt, katerega lastnik je Marko Jaklič.
Jaklič naj bi denar, za katerega je vedel, da je pridobljen s kaznivim dejanjem, poskušal »legalizirati« s pranjem. Kot ustanovitelj in edini družbenik M-Kontakta je med junijem 2004 in decembrom 2011 z računa podjetja omenjeni polmilijonski znesek namenil za nakup več nepremičnin na hrvaškem otoku Korčula, mu očita tožilstvo. Na sumljive transakcije so postali pozorni tudi v uradu za preprečevanje pranja denarja.
Preiskava domnevnega polmilijonskega oškodovanja zdravstvene zavarovalnice Vzajemne je bila zahtevna in dolgotrajna, saj so lovke preiskave segle še na Hrvaško, v Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Avstrijo in na Ciper. Obtožnica specializiranega državnega tožilstva vsebuje 70 strani, kot prilogo pa je tožilstvo predložilo še goro dokumentacije.
