Tiskane izdaje
Maribor - Višje sodišče je potrdilo sodbo Branku Topolovcu, ki ga je prvostopenjsko sodišče marca lani obsodilo zaradi spolnega nadlegovanja treh enajstletnih otrok v bazenu letnega kopališča Tam, je potrdil Zoran Kliner, oče enega od otrok. Za vsakega otroka mu je sodišče prisodilo po eno leto in tri mesece zapora ter mu izreklo enotno zaporno kazen tri leta in šest mesecev zapora.
Ker je proces zaradi varovanja zasebnosti otrok (v času sodnega procesa so bili sicer že odrasle osebe) potekal za trdno zaprtimi vrati, podrobnosti, razen z javne razglasitve sodbe, niso znane. Okrožna sodnica Andreja Lukeš je takrat pojasnila, da je Topolovec neugotovljenega dne med junijem in 10. julijem leta 1992 otroke sprva prijemal za noge ter jih klical »mucike in sončki«. Ko so se prestrašeni umaknili v kot, pa jim je preprečeval odhod iz bazena in jih otipaval po intimnih delih telesa.
Dva od treh oškodovancev, Jasmina Anušek in Rok Zlatoper, ki sta prisluhnila lanski sodbi, sta bila izjemno zadovoljna, da je prišla resnica na dan, medtem ko je Topolovec množici novinarjev razlagal, da je vse skupaj pravljica, ki ji lahko verjame le najbolj naiven, nešolan državljan. Kazniva dejanja je zanikal in poudaril, da ima popolnoma čisto vest in da lahko pogleda v oči slehernemu državljanu Slovenije, tudi oškodovancem.
Branko Topolovec naj bi bil sicer vpleten v še en na las podoben dogodek. Zorana Klinerja je namreč 26. avgusta 1992 po telefonu s kopališča Tam poklicala hči Jasmina in mu potožila, da jo Topolovec znova nadleguje. Kliner in Topolovec sta se sprla, zapele so tudi pesti. Kliner je z udarcem pokosil Topolovca, ta pa je z glavo udaril ob rob bazen in menda staknil trajne poškodbe. Klinerju so prisodili pet mesecev pogojne zaporne kazni, kasneje pa je Topolovec zoper njega vložil še astronomsko odškodninsko tožbo. Za nepremoženjsko škodo je zahteval dobrih 50.900 evrov, 250 evrov mesečne rente za obdobje od novembra 1996 do avgusta 2004, in sicer zaradi izgube dohodka, saj zaradi poškodb menda ni več sposoben delati in se je moral predčasno upokojiti, ter 300 evrov mesečne rente za naprej.
Sodišče je najprej z vmesno sodbo štirideset odstotkov krivde za pretep pripisalo Klinerju, preostanek pa Topolovcu. Zatem je okrožna sodnica Marija Terboča Zalta razsodila, da mora Kliner Topolovcu za nepremoženjsko škodo plačati 6080 evrov, in to z zamudnimi obrestmi od 1. januarja 2002 dalje, medtem ko je zahtevek za premoženjsko škodo zavrnila. Hkrati je odločila, da mora Topolovec povrniti Klinerju 2657 evrov pravdnih stroškov. Sledile so pritožbe in senat višjih sodnikov je pred dnevi sodbo delno razveljavil in vrnil okrožnemu sodišču v ponovno razsojo.
Prvostopenjsko sodišče bo znova odločalo glede plačila odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in glede plačevanja mesečne rente, kot tudi o pravdnih stroških. Kot je razbrati iz sodbe višjega sodišča, je Kliner, ki se je večino postopka branil sam, prepozno predlagal nekatere dokaze, ni pa utemeljil, zakaj jih ni mogel predložiti pravočasno. Kliner Topolovcu sicer očita, da kljub hudim zdravstvenim težavam še naprej leti z zmajem, jadralnim padalom in balonom, udeležil naj bi se tudi potapljaškega tečaja, čeprav je izvedenka psihiatrinja Martina Tomori ocenila, da za zapletene aktivnosti ni sposoben. Po navodilih višjega sodišča mora prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku upoštevati pravočasno prispele dokaze in izvedenska mnenja, česar po mnenju višjih sodnikov pretežno ni storilo, marveč je sodbo oprlo na prepozno predlagane dokaze.
Iz petkovega Dela
