Pacient, ki mu je pod mavcem gnila roka, dobil odškodnino v poravnavi

Ljubljančan od kliničnega centra terjal zadoščenje zaradi domnevno nestrokovnega zdravljenja zlomljene roke.

Objavljeno
02. junij 2017 16.05
Mavčarna na UKC Ljubljana
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana - Dobro desetletje po domnevno nestrokovnem zdravljenju zlomljene roke je Ljubljančan Franc Mehle z ljubljanskim kliničnim centrom (KC) sklenil zunajsodno poravnavo. S tožbo je terjal več kot 50 tisočakov, s poravnavo pa je po naših podatkih dobil slabo polovico, kar je več, kot mu je pred razveljavitvijo sodbe v prvem sojenju prisodilo sodišče.

O zgodbi smo prvič pisali pred sedmimi leti, sodišče je o primeru že razsodilo, a je po razveljavitvi sodbe na višjem sodišču okrožno primer ponovno vzelo v razsojo. A mu sodbe tokrat ne bo treba pisati, saj sta KC oziroma zavarovalnica Adriatic Slovenica, pri kateri ima bolnišnica zavarovano odgovornost, in tožnik spor rešila zunaj sodišča. Mehletov pooblaščenec odvetnik David Sluga nam je potrdil, da so prejšnji mesec sklenili zunajsodno poravnavo, njene vsebine oziroma višine izplačane odškodnine ni želel razkriti. A je iz odgovora KC o odškodninah, ki jih je KC oziroma zavarovalnica izplačala maja (pri čemer odgovor bolnišnice ne vsebuje imen strank), sklepati, da so se z Mehletom dogovorili za izplačilo 23.000 evrov, v kar je zajeta celotna škoda - odškodnina, obresti in stroški postopka. To je bila tudi edina odškodnina, ki jo je KC oziroma zavarovalnica izplačala prejšnji mesec.

Mimogrede: KC oziroma zavarovalnica kot stranski intervenient je letos sklenil dve zunajsodni poravnavi na podlagi odškodninskega zahtevka (to je pred vložitvijo tožbe), in sicer za nematerialno škodo v višini 4250 evrov in za materialno škodo (izguba na dohodku v neto znesku) v višini 836,25 evra ter v drugem primeru poravnavo za odškodnino za nematerialno škodo v višini 900 evrov. Edina zunajsodna poravnava, ki jo je KC oziroma zavarovalnica sklenila letos po vložitvi tožbe, pa je, kot izhaja iz njihovega odgovora, v Mehletovem primeru.

Ljubljančana so po zlomu roke 3. decembra 2006 prepeljali na urgenco in mu po rentgenskem slikanju naravnali zlomljeno nadlaket ter namestili mavčno oblogo. Od namestitve mavca je večkrat obiskal zdravnike in jim tožil o bolečinah in smradu izpod mavca; zaslišan na sodišču je slikovito opisal kot »oduren vonj po crknjenih živalih«, ki sta ga z ženo zaznala že konec decembra 2006.

Nekroza pod mavcem

Mavec so mu na pregledih le obnovili, niso pa ga hoteli odstraniti, ker je šlo za kompliciran zlom. Odstranili so ga šele 12. februarja 2007, potem ko se je odpravil k drugemu zdravniku na travmatološko kliniko, kjer so po odstranitvi mavčne obloge pod njo odkrili gnitje.

Zaradi nekroze, ki se je razvila pod mavcem na zlomljeni nadlakti, je bilo mogoče smrad zavohati že od daleč, tako nekroza in težave kot vse poznejše komplikacije pa so po prepričanju nekdanjega pacienta travmatološke klinike ljubljanskega KC posledica nestrokovnega zdravljenja. S tožbo je terjal 52.000 evrov odškodnine.

Okrožno sodišče je tožbenemu zahtevku prvič ugodilo in mu od zahtevanih 52.000 evrov prisodilo 13.400 evrov odškodnine. A je višje sodišče tako odločitev razveljavilo, češ da je bil sklep prvostopenjskega sodišča, da bi morali zdravniki o nastanku dekubitusa (preležanine) posumiti vsaj na pregledu 7. februarja 2007 in mu mavec takoj odstraniti, »preuranjen«. Izvedenec Benjamin Kavčič, ki ga je sodišče pritegnilo v postopku, je menil, da bi moral dekubitus na roki nastati že pred 5. februarjem 2007, ko se je bolnik oglasil v ambulanti. Ali je bil že v tretji ali najhujši četrti fazi, pa ni znal oceniti. Prepričan pa je bil, da na pregledu 7. februarja tistega značilnega vonja niso zaznali, sicer bi, kot je menil, mavec odstranili.

V ponovljenem postopku je okrožna sodnica poleg zaslišanja izvedenca odredila izdelavo še enega izvedenskega mnenja medicinske stroke, tokrat mariborskih strokovnjakov, in sicer zaradi preverjanja mnenja prvotnega izvedenca. Tožnik na mnenje ni imel pripomb, očitno pa so bile ugotovitve v drugem izvedenskem mnenju dovolj prepričljive, da so KC in zavarovalnico, ki sta več čas zavračala odgovornost, vendarle prepričale, da s tožnikom skleneta zunajsodno poravnavo.