Celje – Khurram Imtiaz je pred tukajšnjim okrožnim sodnikom Miranom Jazbinškom priznal, da je s ponarejenimi dokumenti iz Madžarske poskušal v Italijo nezakonito prepeljati 25 ljudi. Dejanje je obžaloval in prosil za odpuščanje. Sodnik je pri izreku kazni sledil predlogu tožilke Marije Sladič in ga za leto dni poslal v zapor. Po zakonu mu je sicer grozilo večletno bivanje za rešetkami.
Triindvajsetletni Khurram Imtiaz je včeraj na sodišču zatrjeval, da še nikoli prej ni počel česa takšnega. Začasno bivališče ima v Bologni, kamor ga je pot zanesla iz rodnega Pandžaba v Pakistanu. Za azil je zaprosil tako v Nemčiji kot v Italiji.
Imtiaz, po poklicu zidar, je bil v Bologni že več kot pol leta brez dela, zato se je povezal z gospodom Zamanom, ki naj bi mu priskrbel neko delo na Madžarskem. Dejal je, da se je z Zamanom, več od tega imena ni znal povedal, slišal po telefonu, enkrat se je z njim srečal na Madžarskem. Tam je potem šel do kombija z nemškimi registrskimi tablicami, in kot je dejal, je šele takrat, ko je kombi odprl in v njem zagledal ljudi, ugotovil, kaj je njegova naloga. »Želel sem, da bi ljudje, ki sem jih videl, izstopili na Madžarskem, ampak niso hoteli. Razumem človeško stisko, imam človeški čut, zasmilili so se mi. Nisem jih hotel pustiti nekje zaklenjene, ker bi se lahko zadušili,« je povedal.
Policisti so kombi, v katerem je prevažal 24 Pakistancev in enega Indijca, ustavili pri predoru Pletovarje med Mariborom in Celjem 11. avgusta zvečer. Imtiaz je odtlej v priporu in bo v njem ostal do pravnomočnosti sodbe.
Tožilka je opozorila na olajševalne okoliščine: krivdo je obtoženi priznal, obžaloval, poleg tega tudi sam živi v težkih socialnih razmerah. Kot je dejal včeraj, domov v Pandžab namreč pošilja denar, s katerim skrbi za mlajša brata, ki se še šolata: »Ne vem, če bosta zdaj, ko ne bo denarja, sploh še lahko hodila v šolo.« Kljub temu pa je tožilka poudarila, da je s svojim dejanjem poskušal omogočiti prepovedan vstop v Slovenijo večjemu številu tujcev in sodeloval pri izkoriščanju drugih zaradi lastnega zaslužka. V tej akciji naj bi namreč zaslužil 800 evrov, ko bi ljudi pripeljal v Italijo.
Njegov po uradni dolžnosti imenovani zagovornik Andrej Janežič je olajševalnim okoliščinam dodal še dejstvo, da je Imtiaz mlad, neizkušen, naiven in morda najpomembnejše, nekaznovan. Predlagal je nižjo kazen, tako zaporno kot denarno: »Ni pričakovati, da bo imel v prihodnosti kaj denarja oziroma kdaj ga bo imel.« Imtiaz je sicer dejal, da bi delo, če bi se zdaj vrnil v Italijo, zagotovo dobil, pozneje pa verjetno ne.
Delal v dobro organizirani mreži
Sodnik je v sodbi popolnoma sledil predlogu tožilke in Imtiazu naložil deset mesecev zapora, ker je omogočil tujcem prepovedano prehajanje meje, in še tri mesece, ker je vozil s ponarejenimi dokumenti. Enotna izrečena kazen je leto dni zapora. Kazen bi sicer lahko bila precej višja, kajti za prepovedano prehajanje meje je zagroženih pet let zapora, za ponarejanje listin pa tri leta. Sodnik je tako upošteval olajševalne okoliščine, nižje od dosojene kazni pa vendarle ni mogel: »Vedel je, da je vozniško dovoljenje, s katerim je vozil, ponarejeno. Očitno je bil v dobro organizirani mreži, ki je priskrbela begunce, sredstvo, torej kombi, in ponarejene dokumente, če bi ga ustavili.« Zaradi begosumnosti so Imtiazu do pravnomočnosti podaljšali pripor, čas, ki ga bo v njem preživel, bo vštet v zaporno kazen, kar pomeni, da bo v Sloveniji zaprt še nekaj mesecev.
Plačati bo moral tudi tisoč evrov denarne kazni. Sodnik je pojasnil, da je ta obvezna po zakonu. Plačati jo mora v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe, lahko tudi po obrokih. Ali se bo obsojeni zoper izrečeno kazen pritožil, še ni znano.