Patria dokončno brez sodnega epiloga

Višje sodišče je potrdilo sklep, da kazenski pregon ni več mogoč.

Objavljeno
01. december 2015 21.13
mfe patria
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Višje sodišče v Ljubljani je po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih pritrdilo odločitvi ljubljanske okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko, da je proces v zadevi Patria absolutno zastaral za vse tri obtožene, Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča, ter da pregon ni več mogoč.

Na višjem sodišču so nam potrdili, da so odločitev o pritožbi proti sklepu o zastaranju v zadevi Patria skupaj s sodnim spisom odpravili na sodišče prve stopnje v ponedeljek, na okrajnem sodišču pa pravijo, da vsebine odločitve in naših informacij, da so višji sodniki v celoti pritrdili stališču okrajnega sodišča, ne komentirajo, dokler ne bo vročena vsem strankam v postopku. A po naših podatkih sodni primer ostaja brez dokončnega sodnega epiloga, stroški obsežnega sodnega postopka pa bodo bremenili proračun.

Znano je, da je ustavno sodišče 23. aprila razveljavilo sodbo v zadevi Patria za Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča, ki jih je redno sodstvo spoznalo za krive in obsodilo na zaporne kazni, ter primer vrnilo v novo odločanje okrajnemu sodišču.

Ustavni sodniki so soglasno odločili, da je bila predsedniku SDS kršena pravica do nepristranskega sojenja in da mora okrajno sodišče spis spet vzeti pod drobnogled. A se je sodnica Tanja Lombar Jenko, ki je primer po razveljavitvi na ustavnem sodišču dobila v ponovno odločanje, sklenila, da je kazenski pregon zastaral, zato ga je ustavila in obtožni predlog zavrgla, takšni odločitvi pa je zdaj po naših podatkih pritrdilo tudi višje sodišče, ki je zadevo tehtalo na pritožbo Janševega zagovornika Francija Matoza.

Sodnica je morala odločiti, ali glede zastaranja velja določba kazenskega zakonika iz časa, ko naj bi bila storjena kazniva dejanja (po kateri Patria zastara letos), ali novejša določba, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve, torej bi primer zastaral aprila 2017. Zavzela je stališče, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko so se zgodila domnevna kazniva dejanja (konec avgusta oziroma septembra 2005) absolutno zastaranje predvideval po desetih letih, zato se novi zakonik ne more upoštevati. Sodnica je dodala, da pritožba na ustavno sodišče v tem primeru ni izredno pravno sredstvo. Odvetniki nekaterih obdolžencev so že po odločitvi okrajnega sodišča napovedali, da bodo v imenu svojih klientov gotovo terjali odškodnino za čas, preživet v zaporu.