Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je obtožni predlog proti vodji skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Blanki Žgajnar zavrglo okrajno sodišče, je tej odločitvi pritrdilo še višje sodišče. Odločitev o tem, da zoper tožilko ne bo kazenskega postopka, je zato pravnomočna.
Obtožni predlog zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali pravic je vložil nekdanji višji državni tožilec in zdaj odvetnik Boštjan Penko v zvezi s postopki ob njegovi aretaciji konec junija 2008.
Žgajnarjevi je očital, da je kot tožilka zlorabila uradni položaj ali pravice, ko je proti njemu in nekdanjemu prvemu možu SCT Ivanu Zidarju po njuni aretaciji vložila zahtevo za preiskavo zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja oziroma napeljevanja k temu, čeprav je menda vedela, da njuno ravnanje ne vsebuje znakov kaznivega dejanja.
A okrajno sodišče je med preizkušanjem obtožnega predloga ugotovilo, da iz opisa ne izhajajo vsi zakonski znaki očitanega dejanja in da ni dokazov, da je tožilka imela namen Penku škodovati. Zato je obtožni predlog zavrglo, tako odločitev pa je potrdilo višje sodišče.
Penko razmišlja o smotrnosti nadaljevanja postopkov
Naj spomnimo, da je Penko, ki so ga pred dobrimi tremi leti aretirali skupaj z Zidarjem (bilo je po Zidarjevem sestanku s Penkom, ki je bil takrat formalno še višji tožilec, a se je med dopustom že pripravljal na prestop med odvetnike), sprožil postopke proti vsem domnevno odgovornim za njegovo aretacijo, o kateri še vedno vztraja, da je bila nezakonita, prav tako da so bili protipravni postopki pred odvzemom prostosti in po njem.
Da v njunem ravnanju ni zakonskih znakov kaznivega dejanja, mu je pritrdilo sodišče. »S tem ko je sodišče pravnomočno zavrnilo zahtevo tožilstva za preiskavo proti meni in Ivanu Zidarju, ker je ugotovilo, da najino ravnanje ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, sem dobil glavno zadoščenje.«
Čeprav je bila po njegovem mnenju v tistem času sprožitev pravnih sredstev zoper domnevno odgovorne za njegovo aretacijo, utemeljena, zdaj razmišlja o smotrnosti nadaljevanja teh postopkov in se sprašuje, komu sploh še koristijo.
Tako je začetek sojenja nekdanjemu tožilcu in zdaj odvetniku Romanu Sevšku, ki je bil pisno odredil Penkovo tajno opazovanje, zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic razpisan za 3. novemer.
Zoper Sevška je Penko konec avgusta vložil še en obtožni predlog zaradi ponarejanja uradnih listin, a mu ta še ni vročen in je v fazi preizkusa.
Ker je Sevšek to kaznivo dejanje domnevno storil skupaj s kriminalistom Robertom Slodejem, vodjo preiskav na nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), je obtožni predlog vložil tudi zoper njega, kriminalistu pa očita še eno ponarejanje uradnih listin v zvezi z uradnimi zaznamki (oba obtožna predloga je sodišče že vročilo obdolženemu).
Zidar in Penko sta kot subsidiarna tožilca zahtevala preiskavo proti takratnemu direktorju kriminalistične policije Aleksandru Jevšku, vodji sektorja za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi Dušanu Florjančiču, Slodeju in še štirim kriminalistom, a sta zahtevo zavrnila tako preiskovalni sodnik kakor zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča.
Penko se je pritožil na višje sodišče, to pa po naših podatkih o pritožbi še ni odločilo. Ker Penko, kot pravi, ne išče osebnega maščevanja, svoje pa je že dosegel s tem, da je sodišče pravnomočno odločilo v njegovo korist, ko je zavrnilo tožilsko zahtevo za uvedbo preiskave zaradi sestajanja z Zidarjem, se bo odločil o nadaljevanju teh postopkov.
Zoper Roberta Črepinka, drugega moža NPU in nekdanjega pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije, je obtožni predlog zaradi domnevne krive ovadbe pred kratkim že umaknil.
