Pešec umrl, voznik zaznamovan za vse življenje

Samo Fonda je bil pogojno obsojen za povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom.

Objavljeno
26. april 2017 19.26
černič cvetanovski sojenje
Nada Černič Cvetanovski
Nada Černič Cvetanovski
Krško – Samu Fondi so na predobravnavnem naroku pred slabimi štirmi leti ponudili pogojno zaporno kazen, če prizna krivdo za povzročitev smrtne prometne nesreče. A se ni počutil krivega. Zdaj ko je zadeva končana in krivda dokazana, je kazen enaka, stroški postopka pa precej večji.

Dve leti zapora, ki mu ga ne bo treba prestati, če v petih letih ne stori novega kaznivega dejanja, je kazen za 51-letnega Sama Fondo, ki je januarja 2013 na regionalni cesti Breg pri Borovnici zadel 75-letnega pešca, ki je na kraju nesreče umrl. Za dve leti so mu tudi prepovedali vožnjo vozil B-kategorije, plačati pa mora tudi stroške postopka. Postopek je sicer trajal nekaj let, kot kaže, pa se bo še nekaj časa, saj se bosta obe strani na sodbo pritožili. Tožilka je namreč za Fondo predlagala poldrugo leto zapora. Obtoženi je pred štirimi leti, zadovoljen, da ima popravljeno vozilo, mehanika povabil na pijačo v bližnjo gostilno, spil tri steklenice piva in se nato odpeljal iz Borovnice proti Podpeči. Zaradi neprilagojene vožnje je trčil v pešca, ki je na neoznačenem delu prečkal vozišče, pešec je zaradi hudih poškodb umrl.

Dobro leto po nesreči se je Fonda znašel na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je pristojno državno tožilstvo zanj v primeru priznanja krivde predlagalo pogojno obsodbo z določeno kaznijo dveh let zapora s preizkusno dobo petih let ter prepoved vožnje motornega vozila za dobo enega leta. Fonda je krivdo priznal, a dodal, da se ne počuti krivega, zato sodišče njegovega priznanja ni sprejelo. Zadevo so nato odstopili v reševanje Okrožnemu sodišču v Krškem.

Fondi sicer, je povedal, bolj kot sodba življenje greni nesreča, ki ga je zaznamovala za vse življenje in v kateri je umrl nič hudega sluteči pešec. Fonda je mislil, da bo možak, ki se je približeval cestišču, ustavil in počakal, da odpelje mimo, a je stopil na cesto prav takrat, ko je tja pripeljal obtoženi. V glavi se mu še danes vrstijo srhljivi prizori zveriženega in krvavečega človeka, za katerega je vedel, da mu ni več pomoči. Videl je, kako ponesrečencu neka ženska tipa pulz in ga oživlja, kako se ljudje ustavljajo in kričijo ter kličejo policijo. Sam je v šoku odtaval s prizorišča, prižgal cigareto in nekaj časa čepel v bližnjem podvozu in ni vedel, kaj naj stori, saj se je bal, da ga bodo ljudje »linčali«. Skoraj uro je nato brezciljno hodil, klical prijatelja, ki mu je svetoval, naj se takoj vrne na kraj nesreče.