Tiskane izdaje
Ljubljana – Govorice, da vodstvo policije na policistke in policiste na terenu pritiska, da morajo v skrbi za državni proračun izrekati več kazni za prometne prekrške, nikoli ne potihnejo.
Zadnja leta se je število izrečenih ukrepov zmanjšalo, je pa res, da se je zaradi višjih glob v blagajno steklo več denarja.
Medijem je anonimni policist poslal pismo, v katerem opisuje obupano in apatično vzdušje med zaposlenimi. Pravi, da že 20 let poslušajo, da se bodo stvari uredile, v resnici pa da so plače vsak mesec nižje, dela in odgovornosti pa je vedno več. Trdi, da so se zadnje čase pojavili še pritiski, da morajo v prometu izvajati več represivnih ukrepov.
Na generalni policijski upravi (GPU) ne zanikajo, da so policijskim upravam poslali določene usmeritve in navodila, kar je sicer ena njihovih nalog.
Spremljanje in analiziranje dela policije, tudi stanja prometne varnosti, se je izvajalo že v preteklosti, zato so, denimo, podobno navodilo policijskim upravam poslali že pred začetkom turistične sezone, pojasnjujejo.
Čeprav se število izrečenih ukrepov zadnje tri mesece nekoliko povečuje, se je to v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšalo.
Če so pred dobrimi desetimi leti policisti ujeli 750.000 kršiteljev cestnoprometne zakonodaje, je bilo pred leti takšnih »le« 462.400.
Vesna Drole, tiskovna predstavnica generalne policijske uprave, pojasnjuje, da so navodila policistom usmerjena le v pregon najhujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov, zato so, tudi na podlagi razvidnih podatkov o številu izrečenih glob, očitki o inkasantstvu povsem neupravičeni.
Da zadnji dokument, ki so ga policijskim upravam poslali z GPU, ni nič neobičajnega, nam je povedal tudi Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije. »Takšni dokumenti so nekaj povsem običajnega že nekje od leta 1998, ko je policija izdelala strategijo o zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Vodstvo je verjetno z analizo sklenilo, da se določenih kršitev ne odkriva, in zato je ukrepalo. To so povsem običajna navodila in usmeritve.«
O tem, da bi vodstvo na zaposlene vse povprek vršilo kakršen koli pritisk, naj izrekajo več sankcij za cestnoprometne prekrške, ne ve nič, saj se nanj ni obrnil nihče. »Na sistemski ravni tega gotovo ni, je pa seveda povsem mogoče, da so posamični primeri,« je sklenil Uroševič.
