Število smrtnih žrtev na slovenskih cestah se je v desetih letih zmanjšalo za več kot polovico. Leta 2007 je bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom 294, lani 130, letos so ceste vzele 95 življenj, to je 22 manj kot v istem obdobju lani. Na Celjskem se aktivnostim ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč pridružujejo od leta 2009. Od takrat je na tem območju na cestah umrlo 173 ljudi, kar 40 jih je bilo mlajših od 25 let, najmlajši je umrl prav letos, star komaj šest mesecev.
Dejstvo, da je skoraj četrtina vseh smrtnih žrtev cest mladih, je bilo vodilo, da so se v Celju odločili dan spomina na žrtve prometnih nesreč zaznamovati v duhu preventive. Za dijake četrtih letnikov, ki že imajo vozniško dovoljenje, so pripravili delavnice in trening varne vožnje. Ugotavljajo, da so mladi vozniki zaradi neizkušenosti, vihravosti in mladostne lahkomiselnosti med najbolj izpostavljenimi in ranljivimi udeleženci cestnega prometa.
Idejni vodja akcije je bil vodja oddelka Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje Elvis A. Herbaj, ki je bil ob koncu dneva prepričan, da so se pravilno odločili: »Že na delavnici so dijaki sami ugotovili, da nekaterih stvari vendarle še ne obvladajo. Na poligonu pa je bilo kar nekaj starejših obiskovalcev, ki so izrazili željo in voljo, da bi tudi za njih organizirali kaj podobnega.«
Pretresljiva izpoved
Delavnice za mlade so pripravili na zavodu Vozim, mlade je najbolj pretresla izpoved Žige Breznika. Ko je bil star 20 let, ga je prehiteval mlad voznik, zadel v njegovo vozilo, Žiga pa ni bil pripet, padel je iz vozila, zaradi poškodbe hrbtenjače je na invalidskem vozičku. Po delavnici je eden izmed udeležencev med vtise zapisal: »Po današnji delavnici bolj cenim življenje.«
Žiga je navdušil tudi Klaro Šoster, ki ima vozniško dovoljenje deset mesecev: »Marsikaj smo se naučili. Ne morem reči, da sem dobra voznica. Sem začetnica in se moram še marsikaj naučiti. Tudi če imaš izpit pet let, se ti lahko hitro kaj zgodi. Na poligonu mi je bilo najtežje, ko je avto začel kar polzeti, pa sem ga morala ujeti.«
Podobno je ugotavljal dijak Jurij Jurjevec: »S polzenjem se niti jaz na cesti še nisem srečal. Mi bo pa to novo znanje prav prišlo, ker lani pozimi še nisem imel izpita. Je pa gospod na vozičku opozoril, da moramo biti ves čas privezani. In previdni na cesti.«
Srečko je imel srečo
V praktičnem delu so mladi preizkusili svoje sposobnosti vožnje v oteženih razmerah. Na spolzkem, mokrem in poledenelem cestišču, z ovirami pa tudi s pešcem sredi ceste. Zanj je poskrbel Herbaj in mu nadel ime Srečko. Ta je velik in težek kot manjši otrok in je le enkrat padel.
»Dijake je bilo kar malo strah, ko so ga gledali, da bodo ustavili pravočasno. Čeprav sem želel, da bi se mu čim bolj približali,« je dejal Teodor Božnik iz Centra varne vožnje ZŠAM Celje. Dejal je, da so se dijaki, čeprav so nekateri izpit opravili šele pred tremi meseci, dobro izkazali: »Bili so zelo dovzetni, ogromno vprašanj so postavljali, dobro so delali. Z nabiranjem kilometrine pridejo pa neke stvari v vsakega posameznega voznika, da postane dober in varen voznik.«
Med ključnimi vzroki prometnih nesreč ostaja neprilagojena hitrost, Herbaj pa napoveduje: »V obdobju, ki prihaja, bo problem alkohol. Spremenile so se tudi vozne razmere. Razmere so precej slabše, kot so bile še pred 14 dnevi. Pričakujemo več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, ki si jo ljudje napačno predstavljajo. Ne govorimo o preseženi hitrosti. Govorimo o neprilagojeni hitrosti, ki je lahko v teh voznih razmerah precej manjša od dovoljene omejitve na nekem cestnem odseku, pa je še vedno prevelika za trenutno situacijo.«