Tiskane izdaje
Ljubljana – Po devetih letih bo gradnja dolskega vrtca v okviru javno-zasebnega partnerstva z družbo Energoplan, kot kaže, vendarle dočakala sodni epilog na ljubljanskem okrožnem sodišču. Nekdanjemu županu Dola pri Ljubljani Primožu Zupančiču tožilstvo očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic.
V ponedeljek je bil na okrožnem sodišču v Ljubljani v tej zadevi narok za izrek kazenske sankcije, vendar Zupančič (še) ni bil obsojen, ker sodišče čaka na sodbo višjega sodišča v zadevi, v kateri je sedanje občinsko vodstvo uveljavljalo ničnost podpisane pogodbe med Energoplanom in dolsko občino. Prvostopenjsko sodišče je lani odločilo, da je občina pravzaprav sama kriva za podpis finančno škodljive pogodbe z investitorjem. »Zdaj s strahom čakam na odločitev višjega sodišča,« je v lokalnem časopisu Pletenice zapisal tamkajšnji župan Janez Tekavc, ki je družbi Energoplan ponudil cenitev vrtca in morebitno plačilo razlike med že plačano najemnino in tržno vrednostjo vrtca, ki je po podatkih Geodetske uprave republike Slovenije (GURS) ocenjen na 871.128 evrov. Občina že nekaj let podjetju Energoplan ne plačuje najemnine.
Nima denarja, živcev, zdravja...
»Jaz sem priznal, da sem podpisal tisto pogodbo z Energoplanom, ki so mi jo pripravile občinske strokovne službe in odvetnik, ki je takrat vso zadevo tudi vodil. Jaz sem jim verjel, in zadeva je taka kakor je, nezakonita,« je za Delo povedal Zupančič, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik. O morebitnih nadaljnih sodnih postopkih ne razmišlja in pravi, »nima finančnih sredstev, živcev, zdravja in enkrat se mora ta zadeva končati«.
Primož Zupančič, nekdanji župan občine Dol pri Ljubljani. Foto: Bojan Rajšek/Delo
Vse skupaj se je začelo leta 2008, ko je občina pod Zupančičevim vodstvom za gradnjo vrtca prenesla stavbno pravico na ljubljansko podjetje EP Invest (hčerinska družba Energoplana) in z njimi sklenila pogodbo, da bo v 19 letih družbi plačevala po 28.128 evrov mesečne najemnine, kar znese skoraj 6,5 milijona evrov. Računsko sodišče je leta 2012 ugotovilo, da je občinski svet na podlagi nepopolnih podatkov razpravljal o zgolj edini predstavljeni možnosti, torej o ustanovitvi stavbne pravice in to tudi potrdil. Glede na veliko vrednost investicije bi občina morala poiskati še druge možne načine izvedbe projekta in to predstaviti občinskemu svetu, a tega občinsko vodstvo ni storilo.
Ko je občinski svet sprejel sklep o podelitvi stavbne pravice, se občina res ni smela zadolžiti za gradnjo vrtca v vrednosti 2,86 milijona evrov, vendar pa je bila le nekaj mesec kasneje sprejeta novela zakona o financiranju občin, ki je to omogočala, zato bi občinsko vodstvo moralo člane sveta o tem seznaniti, a jih ni, so dolske občinarje takrat podučili na računskem sodišču.
Konec meseca sodba
Zaradi bistveno spremenjenih razmer glede zadolževanja bi moralo vodstvo občine vnovič preveriti pogoje za zadolžitev in z njimi seznaniti občinski svet, a tega ni storilo. Varuhi javnega denarja so takrat ugotovili, da občina ni učinkovito izvedla projekta in da postopek izbire izvajalca ni zagotavljal konkurenčnosti ponudnikov, saj je bil poziv objavljen zgolj na občinski spletni strani. Nanj se je torej lahko javil le tisti, ki je vedel za objavo.
Otroški vrtec v Dolu pri Ljubljani Foto: Bojan Rajšek/Delo
Občina se v pogodbah tudi ni dovolj natančno dogovorila o morebitnih finančnih obveznostih po prenehanju pogodbe o stavbni pravici, kar bi lahko imelo negativne finančne posledice po izteku stavbne pravice. Občina bo namreč morala po 19 letih objekt odkupiti za polovico tržne vrednosti. Na podlagi vseh dejstev so ljubljanski kriminalisti leto zatem zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic Zupančiča kazensko ovadili. Ovadba se je nanašala na gradnjo vrtca v okviru javno–zasebnega partnerstva, s čimer naj bi bila občina takrat oškodovana za najmanj 800.000 evrov.
Sodba zoper Zupančiča bo na ljubljanskem okrožnem sodišču izrečena 29. marca ob 13. uri. Po naših neuradnih informacijah naj bi obtožencu prisodili dve leti zapora oziroma mu namesto tega naložili družbeno-koristno delo.
