Končala se je namreč pravda v zadevi Jože Sekolovnik proti državi. Od slednje namreč oče zahteva 50.000 evrov zaradi nepravilnosti in nezakonitosti v sodnih postopkih zaradi dodelitve oziroma predodelitve otrok, predvsem hčere, ob razvezi zakonske zveze, v izvršilnem postopku zaradi predodelitve mladoletne hčere in tudi po njegovem prepričanju nepravilnega oziroma protipravnega ravnanja CSD Murska Sobota, ki je sodeloval v postopku dodelitve in predodelitve mladoletne hčere.
Anja že dobila odškodnino
Da je murskosoboški CSD storil vse, kar je lahko, je na sodišču zatrdil sociolog in tamkajšnji zaposleni Damir Kotnik. Prepričan je tudi, da je država naredila vse, kar je bilo v njeni moči, tudi s prisilno izvršbo, o kateri so po njegovih besedah vsi vedeli, da bo verjetno zelo huda in težavna. »Ampak so se odločili, da bodo to kljub temu naredili, da bo ta otrok zapustil okolje, ki je zanj ogrožujoče, in ga premestili drugam,« je povedal Kotnik in se navezal na omenjeni dogodek iz leta 2008. Anja Serec je bila odpuščena iz otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični šele februarja 2009, ko je s pomočjo odvetnika Francija Matoza dosegla, da jo je sodišče dodelilo mami. Sama je pozneje tožila državo, ker je menila, da je bila hospitalizirana brez pravne podlage, a na koncu je od zahtevanih 100.000 evrov iztožila le pet tisočakov.
Zgodba o boju za njeno skrbništvo se je začela že sedem let pred njeno hospitalizacijo na psihiatriji, saj jo je sodišče ob ločitvi staršev najprej trikrat dodelilo mami, četrtič, leta 2007, pa pravnomočno očetu. K njemu bi morala decembra, a tega ni hotela. Vseskozi je poudarjala, da bi raje živela pri mami. Razlog za njen odklonilni odnos do očeta naj bi bila njegova domnevna spolna zloraba, a izvedenci tega niso ugotovili, celo izključena je bila z vsemi strokovnimi mnenji. Očitno je bil večji problem v Anjini mami Lidiji. Kotnik je povedal, da je bila deklica čustveno zanemarjena, saj je njena mama vplivala nanjo in jo odvračala od očeta. Spomnil se je, da so enkrat na CSD poskusili navezati stik z očetom, a je bil Anjin čustveni odpor tako hud, da je Jože zaradi tega sam predčasno zapustil srečanje.
Leta 2012, ko je bila Anja tik pred polnoletnostjo, po Kotnikovih besedah tudi zaradi njene starosti ni bilo več mogoče pričakovati izvršljivosti odvzema deklice materi. Ker zaradi »globoke indoktrinacije« deklica takrat ne bi mogla živeti niti pri očetu, bi lahko živela le pri neki tretji osebi.
Pravobranilstvo:
Pravobranilka Mojca Mihelčič je nasprotno menila, da pogoji za oddajo otroka v rejništvo takrat niso bili podani, saj Anje niso odvzeli ne materi ne očetu. »Protipravno ravnanje CSD Murska Sobota in sodišča je trajalo toliko časa, kolikor je imel tožnik na voljo sodno varstvo njegove pravice do stikov z Anjo, kar je do njene polnoletnosti. Tožnik tako tudi ni mogel definirati njemu nastale škode,« je ob prepričanju pravobranilke, da zatrjevana škoda ni podana in da je ta pravzaprav že zastarala (ker je izgubil stike z otrokoma takoj po vložitvi tožbe za razvezo leta 2001 in se od takrat stanje ni v ničemer spremenilo), menila Sekolovnikova pooblaščenka Simona Marko.
Stranke so tudi tokrat na sodišču zaman čakale Lidijo, Anjo in njenega brata Primoža, ki bi morali nastopiti kot priče. Tožnik je nato umaknil predlog za njihovo zaslišanje oziroma da bi jih prisilno privedli na sodišče, in sicer zato, kot je povedala odvetnica, da bi se izognili morebitnim nevšečnostim oziroma povračilnim ukrepom. »Vsak korak, ki ga naredi, ima za posledico grožnje, postopke ...« je pojasnila Simona Marko. Sodišče bo tožniku in toženi stranki pisno sporočilo sodbo.













