Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko Beno in njegovi prijatelji kupujejo drogo, tega več ne počnejo v avtomobilu, parkiranem na neosvetljenem parkirišču ali v temni in zanikrni ulici v družbi sumljivega lika iz Štepanjskega naselja. Kokain, amfetamin, MDMA ali LSD preprosto naročijo iz udobnega domačega naslonjača, dostavi pa jim ga poštar.
Da je kiberkriminal postal eden največjih izzivov za policijo, je jasno že nekaj časa. Ravno te dni so slovenski policisti razkrinkali dvojico, ki je na omrežju darknet prodajala orožje, 39-letnik z območja Ljubljane je skupaj s 33-letnikom v dveh primerih prodal celo dve avtomatski puški (kalašnikov, skupaj z nabojnikom in 30 naboji, v drugem primeru pa avtomatsko puško zgi tip M91).
Vendar si kljub temu marsikdo še vedno ne predstavlja, s kakšno lahkoto je danes pravzaprav prek spleta (med drugim) naročiti orožje ali drogo. Spletni trgovci, kot je bil zdaj že nekdanji razvpiti Silk road, največji virtualni črni trg, sicer niso dostopni na internetu kot druge, običajne spletne strani. Pa vendar lahko z ustreznimi navodili do njih dostopa že nekdo, ki je le povprečno računalniško pismen.
Deep web ali temna stran interneta
Do spletnega podzemlja, kjer se skrivajo še precej bolj zlovešče reči, kot je prodaja drog, torej ni mogoče dostopati prek svojega brskalnika, temveč prek dark oziroma deep weba, tako imenovanega temnega interneta. Laično rečeno gre za vzporeden splet, za katerega je potrebna posebna programska oprema oziroma, kot nam pojasni Beno, ki prek spleta redno kupuje nelegalne substance, »nekaj konfiguracij na svoji mašini«. Za uporabo deep weba se uporablja brskalnik Tor, ki je pravzpraprav le predelan brskalnik mozilla firefox, ki na spletu zagotavlja anonimnost. Tor namreč omogoča večplastno inkripcijo, ki zabriše IP naslov (številko, ki natančno določa računalnik v omrežju), torej vse sledi in zagotavlja anonimnost. Kljub razvpitosti deep weba vse, kar se dogaja na njem, ni nelegalno, saj je bil ustvarjen, da bi uporabniki lahko zaobšli cenzuro in si zagotovili zasebnost tudi na primer v državah, kjer so določene spletne stvari blokirane. Slab sloves se ga drži, ker je idealen za vse, ki želijo nekaj skriti, kot tak tudi za kriminalce vseh vrst.
V svetu anonimnosti si je treba ustvariti dobro ime
Na spletu obstajajo posebni seznami trgovcev, ki obstajajo na deep webu in ki delujejo po principu spletnih velikanov E-bay ali Amazon, vključno z – kar je za kupce tudi najbolj pomembno – recenzijami teh spletnih stvari. Čeprav organi pregona ne stojijo križem rok, se vsakič, ko jim uspe zapreti kakšno od teh strani, kot denimo zlogasni Silk road, takoj pojavi več novih. »Kupci in tudi jaz sam se zanašajo predvsem na mnenja drugih uporabnikov ali pa stavijo na preverjene spletne strani. Poleg posebnih spletnih trgovcev za droge ostajajo tudi bolj specializirani, sam kupujem pri prodajalcu, ki se ukvarja le z psihadeličnimi drogami,« pravi Beno, ki je sam že večkrat tako nabavil MDMA, LSD ali manj znani DOM.
Recenzije uporabnikov načeloma vsebujejo opis kvalitete droge, pa tudi storitve nasploh; od časa, v katerem je pošiljka prišla, do komunikacije, zelo pomembno je na primer tudi, ali je bila droga ustrezno zapakirana. Čeprav pošiljka v Benovem primeru pride s Poljske, to ne pomeni, da prodajalec tudi prihaja s Poljske. Celo več, prodajalec namreč sam izpostavlja, da pošilja le iz »držav nizkega profila.« Evropska unija je s svojim prostim pretokom blaga idealna za spreminjanje poštarjev v mule, ki prenašajo drogo, kar pa ne pomeni, da se trgovanje ustavi na njenih zunanjih mejah. Zadovoljni uporabniki tega prodajalca tako hvalijo tudi v Južni Ameriki, medtem ko so carinski organi v Avstraliji očitno postali bolj natančni, saj v deželo tam spodaj zaradi preveč prestrežene pošte te sploh ne pošilja več. Načeloma prodajalci namreč ob manjšem doplačilu tudi krijejo stroške nakupa, če pošiljka ne pride na določen naslov, in sicer 50 odstotkov nakupa, kadar gre za običajno pošto, 100 odstotkov za priporočeno pošto znotraj EU in nekoliko manj za priporočeno pošto izven EU.
Šifriranje pogovorov
A kako se prodajalec in kupec sploh dogovorita za količino, način pošiljanja in kar je najbolj tvegano, naslov prejemnika? »Ko prideš na takšno stran, se moraš najprej registrirati kot njen uporabnik. Ker želita prodajalec in kupec ostati anonimna, registracija seveda ne poteka prek elektronske pošte ali drugih poverilnic, temveč si preprosto izbereš uporabniško ime in geslo. Najbolj pomembno je šifriranje pogovora, recimo prek šifrirnega programa GPG, s katerim uporabnik generira dva ključa – privatnega in drugega, javnega, ki ga lahko izroči drugi osebi. Z javnim ključem druga oseba lahko dostopa do vsebin, ki jih je zaklenil privatno ključ.
»Vse se plačuje z bit-coini in ko nekaj kupiš, se ti pojavi bit-coin naslov, kamor moraš v roku dveh ur nakazati denar. Tudi to je postalo zelo preprosto, saj lahko vavčer od nedavnega preprosto kupiš že na bencinskem servisu,« pravi Beno, ki se na tak način še nikoli ni opekel, prav tako se še ni zgodilo, da ne bi bil zadovoljen z vsebino pošiljke. Tovrstni način sicer zahteva nekaj planiranja, saj pošiljka znotraj EU praviloma potuje do pet delovnih dni. »Težko si predstavljam, da bi takšen način izrinil klasično prodajo drog, predvsem ko gre za najbolj razširjene droge,« še pravi Beno, ki se na splet zanaša predvsem zato, ker je LSD v Sloveniji težko dobiti – zaužiti ga ne upa vsak, saj zahteva človeka, ki se ne boji svojih skritih misli, zato ga posledično tudi ni na trgu.
Poleg tega pa se mu ni treba z nikomer dobivati in skrivati v temnih ulicah.
