Po milijonski tatvini le nekaj malega odškodnine

Ljubljana – Nekdanji varnostnik Sintala Borut Hriberšek je že 18. aprila 2013, dvanajst dni po milijonski tatvini, vrnil veliko večino denarja. Da Sintal še več mesecev ni mogel razpolagati z njim, ni njegova odgovornost, je menilo sodišče, ki je zavrnilo glavnino tožbenega zahtevka. Hriberšek mora Sintalu namesto 52.754 odšteti 7835 evrov.

Ko je danes 50-letni Borut Hriberšek, ki je bil kot varnostnik zaposlen v družbi za varovanje Sintal, 6. aprila 2013 vstopil v trezor podjetja in z denarjem naročnikov varnostne službe začel polniti dva nahrbtnika in večjo nakupovalno vrečo, je tako nemoteno izmaknil 1.028.799 evrov, se usedel v avtomobil in odpeljal. V svojem stanovanju v Kamniku je pustil 9200 evrov, nato pa je na avtocestni bencinski črpalki nakazal dolg v dom za ostarele ter pobegnil v Avstrijo in nato v Nemčijo. Na svobodi je užival le enajst dni, saj se je nato vrnil v domovino in se na Šentilju predal organom pregona.

Denar, ki ga je ukradel, ni bil na enem mestu, temveč je Hriberšek ob aretaciji policistom predal najmanj 84.340 evrov (in ne 75.140, kot je bilo očitno napačno navedeno v sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani, je zdaj ugotovilo delovno in socialno sodišče), v sefu na železniški postaji v Mannheimu je shranil 810.425 evrov, medtem ko je 110 tisočakov skril pri avstrijskem prijatelju. Na koncu je zmanjkalo 23.989 evrov, ki jih je očitno zapravil v enajstih dneh na begu, ta znesek pa je bil dolžan po sodbi okrožnega sodišča, na katerem je bil obsojen, tudi vrniti nekdanjemu delodajalcu.

Kot smo poročali, se Sintal s tem ni zadovoljil, saj so podjetju zaradi kraje nastali dodatni stroški – šele septembra 2013 so namreč prejeli okrog 200.000 evrov, preostanek pa novembra istega leta. Okrožno sodišče je namreč nakazilo iz Nemčije dobilo 14. novembra in ga naslednjega dne prenakazalo Sintalu. Poleg tega denar sploh ni pripadal Sintalu, temveč njegovim naročnikom, ki so po kraji od podjetja začeli zahtevati vračilo. Sintal, ki je moral tudi izplačati plače za več kot devetsto uslužbencev, na transakcijskem računu ni imel dovolj sredstev in je moral pri NLB predčasno razvezati milijon evrov depozita.

Sintal mora poravnati sodne stroške

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je po sodnici Heleni Papež Sintalu ugodilo le v manjšem delu. Tako je najprej pritrdilo Hriberškovemu pooblaščenu Borisu Grobelniku, da je bilo glede 23.989 evrov in zamudnih obresti že odločeno, in zahtevek v tem delu zavrglo. Prav tako se je strinjalo s pooblaščencem, da je Hriberšek veliko večino denarja vrnil ob aretaciji in torej od 18. aprila ni »bil več v zamudi z vračilom denarja«. Da je postopek vračila trajal tako dolgo, ni bila Hriberškova odgovornost. Ker pa je Sintal od njega pravzaprav zahteval plačilo zamudnih obresti od 19. aprila naprej, in ne od 6. aprila, ko je izmaknil denar, je sodišče v tem delu v celoti zavrnilo zahtevek za plačilo zamudnih obresti.

Strinjalo pa se je, da mora Hriberšek vrniti Sintalu zamudne obresti za 110.000 evrov, ki jih ni prostovoljno izročil in so jih zasegli celovški kriminalisti. A ne do 19. septembra, kot je zahteval Sintal, ki je ta del denarja takrat prejel nazaj, temveč do pravnomočnosti sodbe 6. avgusta 2013 – Hriberšek ponovno ni mogel biti odgovoren, da se je tudi to izplačilo nekoliko zavleklo. Skupaj, je ugotovilo sodišče, mora Hriberšek tako Sintalu povrniti obresti v znesku 2847 evrov.

Se je pa sodnica Papeževa strinjala tudi, da mora Hriberšek Sintalu vrniti stroške zaradi predčasne razvezave depozita, saj Sintal takrat ni imel druge izbire. Strošek predčasne razvezave je bil dobrih 1673 evrov, še 3313 evrov škode pa je Sintalu nastalo, ker je zaradi predčasne razvezave depozita družba prejela manj obresti.

Skupaj mora tako Hriberšek Sintalu odšteti še 7835 evrov. Ker pa je Sintalu uspelo le v 15 odstotkih njegovega zahtevka, mora poravnati sorazmerni del stroškov sodnega postopka in tako poleg svojih plačati še 1305 evrov Hriberškovih stroškov.

Na dejanje se je dobro pripravil

Hriberšek, ki je bil v tej zadevi obsojen na dve leti vikend zapora (ker je kršil pravila, je del kazni preživel na zaprtem oddelku), je med sojenjem sicer povedal, da je bil v stiski, da ga je denar v hipu premamil in tatvine ni načrtoval, toda tožilstvo je menilo, da je dejanje dobro premislil in se nanj pripravil. Velika količina gotovine in vztrajnost dejanja pa kažeta na posebno predrzen način, so zapisali v obtožnici. Prav tako je tožilstvo podvomilo o iskrenosti obtoženega, da dejanje obžaluje, saj bi sicer ob predaji izročil ves denar, ne pa da ga je poskril na različnih krajih v tujini.