Po množičnem trčenju na dolenjski avtocesti

Ljubljana - Možje v modrem so kot glavni vzrok ugotovili neprilagojeno hitrost glede na prometne razmere, podali so osem kazenskih ovadb zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in 11 obdolžilnih predlogov. Dejavnikov, ki so prav tako dodajali koščke v mozaik nesreče, pa je bilo še nekaj. Prvič se je zgodilo, da so se preiskave prometne nesreče lotili tako temeljito, je opozoril Ljubo Zajc, direktor Agencije za varnost prometa, in dodal, da bo to še letos postala stalna praksa pri vseh tragičnih prometnih nesrečah. Začeli bodo na avtocestah, pozneje pa še na drugih cestah.

Podrobna analiza grosupeljskega naleta je med drugim pokazala, da je bila povprečna starost vozil manj kot šest let, dve vozili sta bili brez zračnih vreč, tretjina pa brez sistema ABS, ki v naglem zaviranju prepreči zdrs koles. Ugotovili so različno obrabo plasti cestišča, vidne so bile tudi kolesnice. Velik vpliv je imelo tudi vreme, saj je bila takrat gosta megla v pasovih, nizke temperature pa gotovo niso bile ugodne za voznike z letnimi pnevmatikami.

Med vozniki je bilo šest začetnikov, eden se je na pot podal kar brez vozniškega dovoljenja, med udeleženci je bil tudi voznik povratnik pri prometnih prekrških, obstaja pa možnost, da sta dva nenehno vozila več kot 200 kilometrov, kar gotovo vpliva na utrujenost, je pojasnil Zajc. Ključni dejavniki, ki so jih ugotovili, bodo v prihodnje gotovo pripomogli k preprečevanju ali vsaj zmanjšanju posledic prometnih nesreč.

Čakajo na Tetro

Sreča v nesreči je, da so vse aktivirane reševalne službe (policija, reševalci, gasilci in delavci Darsa) takoj po obvestilu o množičnem naletu delovale usklajeno in profesionalno. V takšnih primerih prevzame koordinacijo uprava za zaščito in reševanje, ki spada pod okrilje ministrstva za obrambo. Ministrica Ljubica Jelušič je zato pohvalila vse sodelujoče in pristavila, da so kljub dobremu delu opazili nekatere pomanjkljivosti. Največja težava so bile različne komunikacijske poti policije, reševalcev in gasilcev, saj bi bila koordinacija reševanja gotovo lažja, če bi vsi uporabljali isti komunikacijski sistem. Ta bi po prvotnih načrtih že moral delovati, a so omejena proračunska sredstva projekt ustavila. Da bi imelo ministrstvo za finance posluh za dokončanje sistema Tetra, je tudi želja ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Jelušičeva je poudarila še, da brez preventive, ustreznih priprav in usposabljanja vseh služb reševanje ne bi bilo tako uspešno.