Tiskane izdaje
Beograd - Devetindvajsetletni Goran R. Pejović je bil ubit v kavarni Palma v Budvi samo zato, ker je nosil majico enake barve, kakršno je nosil tudi Budvanec Ivan Delić, ki je sedel v isti kavarni, in ki ga je domnevno iskal plačani morilec.
Po prvih ugotovitvah je morilca po telefonu vodil pomočnik, skrit v grmovju na drugi strani ceste. Povedal mu je, da žrtev s tremi prijatelji sedi za levo mizo v lokalu in ima na sebi sivo majico. Za morilca, ki je bil maskiran - nosil je klobuk in dolgo črno valovito lasuljo - je levo pomenilo pravzaprav desno, in tako se je, ne da bi kaj dosti razmišljal, približal Pejoviću, ki je za mizo tudi sedel s tremi prijatelji, in vanj iz pištole hladnokrvno izstrelil 13 krogel, še prej pa mu je rekel: »To je pozdrav iz Beograda.« Potem je pobegnil, za njim so začeli streljati neznani ljudje (morda iz Delićevega spremstva), morilec je streljanje vrnil, potem pa izginil.
Ubiti Pejović je bil znan kot miren mladenič. Ni edina nedolžna žrtev, ki je v zadnjih letih umrla v obračunih mafijskih skupin na Črnogorskem primorju, ki so se tudi zgodili sredi dneva v polnih lokalih ali na ulicah. V teh obračunih je bilo v zadnjih desetih letih likvidiranih približno 30 »divjih fantov«. V največjem številu primerov so morilci in vzroki njihovih krvavih spopadov ostali neznani, posledice pa so občutili tudi nedolžni ljudje. Zlasti turisti, ki so po preživetem strahu in paniki, ki so jo doživeli na prizorišču spopadov, odšli domov in se najpogosteje niso več vrnili.
Zanimivo je, da so na Ivana Delića, ki bi moral biti domnevno likvidiran, že prej večkrat streljali, zato se je okoli njega spletla zgodba, da ga krogle preprosto ne marajo. Po drugih medijskih verzijah pa je povezan z državnimi varnostnimi službami, za katere domnevno opravlja umazane posle, med katerimi so tudi naročene likvidacije, zato ga te službe varujejo in celo režirajo nekatere domnevne poskuse njegove likvidacije, »da bi naredile vtis, da s temi službami ni povezan«. Policija je sporočila, da ga je pred dvema letoma pri Kotorju čakala zaseda. V njegov avto je bilo izstreljenih več kot 50 krogel, a ga nobena ni zadela, živa pa je ostala tudi njegova sestra, ki je bila v avtu. Mnogi so dvomili o pristnosti neverjetnega dogodka. Ko so napadalci, skriti v grmovju parkirišča na Svetem Štefanu, s streli oplazili njegovo ramo, je ostal živ. Zanimivo je, da se je tistega dne poročil z Budvanko Marijo Surino, ki je čez tri mesece z bratom Dariem umrla v grozljivi eksploziji v družinski hiši. Njuni starši so za njuno smrt obtožili ravno Delića, pozneje pa tudi preiskovalne organe, ki naj bi mu pomagali, da si je priskrbel alibi. Svojčas je Delića tudi anketni odbor zvezne skupščine ZRJ obtožil (baje iz Črne gore naročenega) umora nekdanjega obrambnega ministra ZRJ Pavla Bulatovića, kar pa ni bilo dokazano. Po navedbah medijev je tudi takrat, ko je bil ubit Pejović, Delić sedel v družbi pripadnika črnogorske varnostne agencije, lokal, v katerem se je vse to odigralo, pa je last Miloša Marovića, sina zadnjega predsednika ZRJ Svetozarja Marovića.
Iz tiskanega Dela.
