Po napadu se ji je medved prikazoval v morah

Po pravnomočni sodbi je žrtev medvedkinih čekanov in krempljev upravičena do dobrih 17 tisočakov.

Objavljeno
21. julij 2015 12.59
Posodobljeno
22. julij 2015 06.00
Medvedka in mladič na krmišču v snežniških gozdovih.Mašun 16, 07,2015
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Poleti pred petimi leti je v bližini doma v Zapotoku na jugu Ljubljanske kotline medvedka napadla Loreno Božac Deležan. Posledice napada čuti še danes, država, ki je po ugotovitvi sodišča odgovorna za napad medvedke, bo morala žrtvi izplačati odškodnino. Po pravnomočni sodbi ta znese dobrih 17.000 evrov.

Ženska je od države terjala plačilo odškodnine v višini 24.856,22 evrov, saj je trdila, da država ni poskrbela za potrebno varstvo in nadzor nad medvedi in s tem tudi ne za varnost ljudi in premoženja. Sicer pa 51. člen zakona o divjadi in lovstvu v zvezi s 158. členom obligacijskega zakonika (OZ) določa, da država kot imetnik divjadi objektivno odgovarja za škodo, ki jo v naravi povzročijo medvedi.

Kot je pripovedovala tožnica, je na eni strani vasi tabla, ki opozarja na medvede v gozdu, medtem ko na tej strani vasi, kjer jo je napadla medvedka, takšne table ni, saj ni gozda, temveč je nekakšno vaško sprehajališče.

Ljubljansko okrožno sodišče je prejšnji mesec razsodilo, da je Republika Slovenija dolžna ženski za vse posledice napada medvedke plačati odškodnino v višini 17.388,67 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. novembra 2010 do plačila. »Kar je tožeča stranka zahtevala več in drugače, je sodišče zavrnilo. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1931,75 evra. Sodba je pravnomočna,« odgovarjajo na državnem pravobranilstvu, kjer se zoper sodbo okrožnega sodišča niso pritožili.

Ko je dvignila glavo, je medved že stal na nogah

Napad se je zgodil sredi junija 2010, ko je danes 50-letna ženska kot že ničkolikokrat prej odšla na večerni sprehod oziroma tek po običajni poti s svojo psičko. Čez vas, potem čez travnik, kjer se pasejo ovce in konji, otroci pa kolesarijo. »Kakih 80 do 100 metrov od zadnje hiše sem se ustavila in pobožala psičko, ki je mirno in tiho stala ob meni. Ko pa sem dvignila glavo, sem približno deset korakov stran zagledala medveda, ki je že stal na dveh nogah. V naslednjem trenutku je skočil name in me vrgel po tleh. Bila sem prepričana, da me bo ubil, da je to konec ... Pokrila sem si glavo in panično dihala ... Potem pa je napad nehal,« je pred časom na sodišču obujala spomine na nič kaj prijetno srečanje z zverino. Ta jo je hudo ugriznila v desno roko, ostre kremplje šap pa zasadila v desno stegno. Tudi ko je ženska padla na tla, je v roki še vedno držala povodec svoje psičke, ki se je očitno zaganjala v kosmatinko, so v Slovenskih novicah po napadu medvedke povzeli dogajanje. Kot so še zapisali, je šlo po takratnih ugotovitvah za medvedko, po vsej verjetnosti z mladičema.

Z odprtimi ranami na roki in stegnu se je nato spravila k sebi toliko, da je po telefonu poklicala sosedo, ji povedala, da jo je napadel medved in prosila, naj pride njen mož ponjo z avtom. Sosed in sin sta ji pomagala v avto. »Bila sem v takem šoku, da še vedno nisem čutila nobene bolečine, tudi krvi še ni bilo.« Med čakanjem na reševalce pa se je prebudila bolečina, ta je bila v desni roki, ki je bila sama rana, neznosna. Ko se je naslednji dan zbudila po operaciji, so bile bolečine še hujše, tudi ko so jo odpustili iz bolnišnice, je bilo izjemno težko, je še pripovedovala. Zaradi bolečin sama ni mogla niti najenostavnejših opravil in ji je morala pomagati sestra.

Ostale so brazgotine in strah pred naravo

Bolečine so sčasoma sicer minile, ostale pa so brazgotine na roki in nogi ter psihične brazgotine in strahovi. Nočnih mor, v katerih jo je preganjala kosmata zverina z velikimi čekani, se je osvobodila s časom s pomočjo strokovnjaka za psihoterapijo, »v naravo pa sama ne hodim več, imam takoj napad tesnobe«, je pripovedovala med drugim tožnica, ki ima še vedo težave z zdravjem.

Da bo lahko poškodovano roko sicer uporabljala, a bo imela težave pri fini motoriki, so ji zdravniki povedali že, ko je bila po dogodku v bolnišnici. Ožemanje krpe je težavno, pri pisanju nima pravega oprijema, pomivanje oken pa je zanjo nemogoče, poleg tega jo boli noga ob spremembi vremena, občasno ima tudi glavobole.