Ljubljana - »Kar ste vi namenili meni, naj Bog nameni vam in vašim otrokom, da boste občutili isto kot jaz,« je 31-letni Ljubljančan Nenad Mirović, ki se je že med izrekom sodbe večkrat razburil, za slovo navrgel višjim ljubljanskim sodnikom. Ti so namreč ugodili pritožbi tožilstva na oprostilno sodbo celjskega okrožnega sodišča iz leta 2009, ki je Mirovića in 32-letnega Gregorja Britovška iz Topolšice za umor iz koristoljubja 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka marca 2002 oprostilo, in sodbo spremenili v obsodilno.
Če sta bila Mirović, ki je pritisnil na petelina in kruto končal mlado življenje, in Britovšek, ki je umor naročil in plačal ter bil zato obsojen zaradi napeljevanja k umoru, še v petek dopoldne svobodna kot ptička na veji, bosta, če bo obveljalo pri tej odločitvi, za rešetkami dolgih 30 let. Britovšek, ki večji del izreka in obrazložitve sodbe ni poslušal in si je mašil ušesa ter miril svojo objokano ženo, je imel nekaj pripomb, ob naznanitvi dolžine zaporne kazni pa je dejal 'hvala lepa'.
Prejšnji četrtek so se na višjem sodišču v Ljubljani na zadnji obravnavi sestali višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, ki je za obtožena predlagala po 30 let zapora in hkrati, naj jima sodišče zaradi begosumnosti odredi pripor, ter obramba, ki je predlagala, naj višji sodniki potrdijo oprostilno sodbo. Kot je pojasnil višji sodnik poročevalec Milan Štrukelj, so sodniki odločitev o usodi Gregorja Britovška in Nenada Mirovića sprejeli v petek in takoj izdali sklep o priporu in tiralico.
Policisti so, kot smo izvedeli, Mirovića okoli šeste popoldne prijeli sredi Topniške ulice v Ljubljani, medtem ko so Britovška doma zaman iskali. V noči na soboto, okrog treh zjutraj, so ga prijeli na mejnem prehodu Jelšane, ko je hotel na Hrvaško. Čeprav odločitev sodnikov uradno pred izrekom sodbe še ni bila znana, je škrtanje lisic na rokah obtoženih in konec tedna v priporu naznanilo, kaj ju čaka.
Nussdorferjeva je odločitev višjih sodnikov, ki še ni pravnomočna, saj ima obramba možnost pritožbe na vrhovno sodišče, označila za pošten in pravičen zaključek. Po sodbi je dejala, da je pomembno, da so višji sodniki sami odločili o zadevi in sodbe niso razveljavili in vrnili v sojenje na prvostopenjsko sodišče, kar se redko zgodi. Dejala je še, da je ob predlogu 30 let zapora predlog za pripor edina možnost, saj bi si očitala, če obtožena ne bi priprli in bi izginila v neznano - to bojazen dokazuje Britovškov beg na Hrvaško.
Obramba je sicer že napovedala, da bo zoper sklep o priporu na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, na sodbo pa se, kakopak, pritožila. Oče pokojnega Matjaža Volka, 76-letni Jože Volk, ki so ga po sodbi obstopili varnostniki ljubljanskega okrožnega sodišča, saj je nanj z besedami 'Ali ste sedaj srečni, gospod Volk?', planila Mirovićeva sestra, je po sodbi dejal, da je dolgih devet let čakal na pravico, medtem pa postal težak srčni in sladkorni bolnik, ki se na stara leta ne more zanesti na sina, saj ga je izgubil.
Višji sodniki so v tričetrt ure dolgem izreku sodbe in obrazložitvi, med katero ni manjkalo solza in negodovanja sorodnikov ter prijateljev obtoženih, pojasnili, da poleg sklenjenega kroga indicev obstajajo tudi dovolj trdni dokazi, na podlagi katerih so brez najmanjšega dvoma zaključili, da je prav Mirović vzel življenje Matjažu Volku pri ljubljanski Gramozni jami. Mirović je s pištolo crvena zastava večkrat hladnokrvno streljal v Volka in ga štirikrat zadel - prva krogla je mladeniča oplazila, druga, smrtna, ga je zadela v hrbet in prišla do srca, tretja in četrta pa sta bili merjeni v glavo.
Kriminalna zgodba se je začela v začetku leta 2002, ko je Volk Britovšku izročil 12.000 evrov, da bi mu iz Nemčije uvozil dva avtomobila. Ta tega ni storil in se je raje odločil, da se bo svojega »prijatelja« znebil. Priložnost za brutalni umor se je ponudila precej hitro. Nekega marčevskega dne je Volk Britovšku, ki je lagal, da sta avtomobila že na carini, kjer je treba plačati dajatve, dejal, da mora v Ljubljani izterjati dolg, s katerim bo plačal dajatve, in ga prosil, naj gre z njim. Ta mu je za spremstvo raje ponudil Mirovića, ki ga Volk ni poznal, zato bržkone ni slutil, da je v njegov avto prisedel morilec.
Veliko težo so višji sodniki dali že Britovškovim besedam, ki je v preiskavi tri ure govoril kot dež in povedal, da je Miroviću poleg pištole dal še 200 evrov in 15.000 tolarjev, kar mora Mirović po odločitvi višjih sodnikov, ki dopuščajo možnost, da je bilo denarja še več, tudi vrniti. Toda Britovšek je po mnenju višjih sodnikov izpustil bistven del, saj se je branil, da je hotel le, da bi Mirović Volka prestrašil, ne pa ga spravil na drugi svet, česar višje sodišče ni verjelo. Volk je umrl med deseto zvečer 18. marca in tretjo zjutraj 19. marca 2002.
Mirović je pred celjskega preiskovalnega sodnika stopil šele sredi septembra 2007, saj je kmalu po dogodku izginil. Na podlagi mednarodne tiralice so ga prijeli na Dunaju, ko se je v lovke tamkajšnjih preiskovalcev ujel zaradi preprodaje mamil. Tožilstvo se je sicer močno čudilo, da so prvostopenjski sodniki spregledali spremenjene zgodbe vpletenih, ki sta v kopici sprenevedanj sta ves čas trdila le eno - da sta nedolžna. Štrukelj je dejal, da imajo obtoženi pravico na sodišču molčati ali lagati in pojasnil, da ima tudi sodišče pravico ocenjevati ravnanje obtoženih. S sodbo celjskih okrožnih kolegov ni hotel polemizirati, jih bodo pa višji sodniki v pisni obrazložitvi sodbe»ošteli«.