Po oprostilni sodbi zaradi pripora visoka odškodnina

Goranu Petkoviću za skoraj 17 mesecev nezakonitega odvzema prostosti 30.000 evrov odškodnine.

Objavljeno
07. december 2015 16.45
Motiv iz zaporov na Dobu pri Mirni 14.aprila 2014.
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana – Potem ko je Goran Petković skoraj 17 mesecev neupravičeno prebil v priporu zaradi domnevne vpletenosti v gojenje konoplje, je od države za ta čas zahteval 56.000 evrov odškodnine. A se je z državnim pravobranilstvom v poravnavi dogovoril za denarni obliž v višini 30.000 evrov.

Po odkritju nasada oziroma sodobnega prostora z več kot 800 sadikami konoplje, ki so ga policisti poleti 2010 odkrili v zapuščenem gospodarskem poslopju v zaselku Gradnje na Gorjancih, se je pod drobnogledom policije zaradi gojenja te prepovedane rastline našlo sedem ljudi, med njimi tudi Goran Petković. Okrožno sodišče v Krškem je zoper njega zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in kaznivega dejanja velike tatvine odredilo pripor, julija 2011 pa je sedmerico soobtoženih obsodilo na zaporno kazen.

Sodišče je Petkoviću izreklo enotno kazen štirih let in petih mesecev zapora, pri čemer je upoštevalo, da je bil v priporu, zato se je ta čas štela v navedeno kazen, do pravnomočnosti sodbe mu je tudi podaljšalo pripor. Soobtoženega Jaka Zaletela so obsodili na štiri leta in tri mesece zapora, Sebastjana Zagorca na tri leta in devet mesecev zapora, s pogojno obsodbo pa so jo odnesli Davorin Zagorc, Mitja Stopar, Jerica Rifelj in Peter Barbo.

Po obsodilni oprostilna sodba

Po pritožbah je višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo spremenilo in vse obsojene oprostilo obtožbe. Višji sodniki so dali prav zagovornikom, ki so že med sojenjem poudarjali, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito, saj je odredba za hišno preiskavo temeljila na anonimnem viru, tega pa organi pregona na sodišču niso hoteli izdati, zato vira ni bilo mogoče preveriti. Višji sodniki so torej januarja 2012 sedmerico oprostili, Petkovič je lahko zapustil pripor, zaradi neupravičenega bivanja za zapahi pa je od države zahteval denarni obliž.

Odškodnino v višini 140.250 evrov je najprej zahteval v predhodnem postopku pred državnim pravobranilstvom, in sicer 124.250 evrov za nepremoženjsko škodo in 16.000 evrov za premoženjsko škodo. Poravnalne ponudbe državnega pravobranilstva ni sprejel, temveč se je odločil za tožbo in z njo v pravdi terjal odškodnino v višini 56.000 evrov, od tega 40.000 za nepremoženjsko in 16.000 za premoženjsko škodo, pojasnjuje predstavnica pravobranilstva za stike z javnostmi Anita Drev.

497 dni za zapahi

Kot Petković navaja v tožbi, mu je bila prostost neupravičeno odvzeta od 9. septembra 2010 do 18. januarja 2012 – skupaj 497 dni.

Oktobra sta se tožnik in predstavnica države poskušala za zaprtimi vrati sodne dvorane najti skupni jezik glede odškodnine. Ker je med njima obstajala možnost dogovora, je sodišče narok preložilo, Petković in država pa sta v tem času dogovorila za poravnavo. Kot so nam pojasnili na državnem pravobranilstvu, je država s tožnikom 9. novembra sklenila sodno poravnavo, s katero se je zavezala, da mu bo zaradi neupravičenega odvzema prostosti plačala odškodnino v višini 30.000 evrov. »Pravdni postopek je s tem pravnomočno zaključen,« še dodaja Drevova.