Po priznanju krivde nova kazen za Jelinčiča

Predsednik SNS bo moral plačati 3000 evrov, ker je pred leti Dragana Matića krivo ovadil nevestnega dela.

Objavljeno
14. oktober 2014 19.29
Zmago Jelinčič 25.septebra 2014
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika

Ljubljana – Upokojenec in predsednik neparlamentarne stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti si je s priznanjem očitkov, da je zoper Dragana Matića podal tri krive ovadbe za nevestno delo v službi, danes prislužil novo, denarno kazen.

Jelinčič je priznal očitke tožilstva, da je marca in maja 2009 kot poslanec in vodja poslanske skupine SNS takratnega inšpektorja na inšpektoratu za kulturo in medije Dragana Matića trikrat ovadil nevestnega dela v službi, čeprav naj bi vedel, da Matić tega ni storil oziroma o teh zadevah ni vedel nič.

V prvi ovadbi naj bi mu očital, da bi glede na svojo funkcijo lahko preprečil nedovoljeni izvoz slovenske kulturne dediščine v tujino. Šlo je za Lutenjske tabulature iz leta 1561, ki je, tako Jelinčič, vsaj tako pomembna knjiga, kot so Trubarjeve knjige. V drugi ovadbi mu je očital, da arhitektu Borisu Podrecci ni preprečil uničenja mozaika med prenovo študentskega doma Korotan na Dunaju leta 1993. Tretji očitek je, da ni preprečil, da bi zemljevid iz leta 1983 prišel v roke Hrvatom, ti pa bi lahko z njim dokazovali, da je bila Hotiza takrat na hrvaški strani.

Jelinčič je po pogovoru s tožilko dejanje priznal, sicer pa meni, da je največjo napako naredilo ravno tožilstvo, ki bi moralo samo ovaditi neznanega storilca, če je ugotovilo, da Matić ni odgovoren za ta dejanja, čeprav je bil na tej funkciji. Po njegovem »nikomur v tej državi ni mar, kaj se dogaja s slovensko kulturno dediščino«.

Pravi, da so bile tabulature za dva tisoč evrov izročene karabinjerju čez mejo, glede zemljevidov pa da je Igor Bavčar prodal celotno dokumentacijo Hrvatom za pet tisoč evrov. »Takrat sem menil, da so to za Slovenijo zelo pomembne stvari, danes za to državo ne bi storil nič več, ker sem za to kaznovan. Če ne bi imel majhnih otrok, bi že zdavnaj zapustil Slovenijo«.

Sodišče je po Jelinčičevem priznanju sledilo predlogu tožilstva in mu za vsako kaznivo dejanje določilo 1080 evrov in nato izreklo enotno denarno kazen tri tisoč evrov, pri čemer je kot olajševalne okoliščine upoštevalo oddaljenost dogodka in dejstvo, da je bilo dejanje storjeno prej, preden je bil Jelinčič prvič pravnomočno obsojen. (Konec avgusta mu je okrožno sodišče po priznanju krivde za žaljivo obdolžitev na račun nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal določilo denarno kazen 2700 evrov, pred tem pa je že dvakrat obsojen na pogojno kazen, zaradi razžalitve in krive ovadbe).

Kazen mora plačati v treh mesecih od pravnomočnosti, sicer se mu bo za vsakih začetih 42 evrov neplačila štel en dan zapora. Ker je potarnal, da bo s težavo odplačal kazen, bo lahko zaprosil za obročno odplačilo, plačati bo moral tudi sodno takso. Matića, ki je priglasil premoženjskopravni zahtevek v višini deset tisoč evrov, je sodišče napotilo na pravdo.