Po ropu sta z lasuljo na glavi korakala po mestu

Državljan Srbije Vladimir Nilovič ni sprejel ponudbe dve leti za rop Zlatarne Celje, zdaj bo za zapahi tri leta.

Objavljeno
11. oktober 2016 18.16
Ljubljana, 30.5.2016, rop zlatarne na Nazorjevi. Foto: Marko Feist
Jure Predanič
Jure Predanič

Ljubljana – Ko se je dr. Ludvik Čanžek 30. maja malo po deseti uri dopoldan nič hudega sluteč sprehajal po Nazorjevi ulici in se postavil pred prodajalno Zlatarne Celje, si še misliti ni mogel, da bo postal priča ropu in pri skoraj 90 letih prvič v življenju, kot je povedal na sodišču, izvedel salto mortale.

Ludvik Čanžek, ki ga mnogi poznajo kot nekdanjega člana SDS, ki je nato prišel navzkriž s stranko, po lastnih besedah je rojen »davnega 1927«, je včeraj stopil na prostor za priče ljubljanskega okrožnega sodišča. Tja so namreč zaradi ropa zlatarne, ki mu je bil priča, na zatožno klop posadili 39-letnega državljana Srbije Vladimirja Nilovića in 27-letnega Djordja Vostinića, državljana Srbije in Francije. Ker je Vostinić že septembra priznal, da je oropal zlatarno in odnesel za 2172 evrov plena ter s tožilstvom podpisal sporazum za leto in deset mesecev zapora, Nilović pa krivde v zameno za dve leti zapora ni hotel priznati, je zanj steklo klasično sojenje. A ta taktika ni bila najbolj uspešna, saj je bil včeraj obsojen na tri leta zapora.

Čanžek je na sodišču povedal, da je stal na Nazorjevi, »ko je nekdo tako močno odprl vrata, da me je vrglo nazaj čez klop in sem naredil salto mortale, prvič v življenju!« Na vprašanje, ali je to osebo videl, je dejal, da najbrž da, ampak se je ne spomni več, saj je že star. »Ne, jaz sem žilav,« pa je dejal, ko ga je sodnica Irena Škulj Gradišar vprašala, če se je pri tem kaj poškodoval. »Med preiskavo ste dejali, da ste si polomili tri rebra,« mu je na to dejala sodnica, Čanžek pa se je spomnil, da si je res nalomil tri rebra, vendar ni šel k zdravniku. Kljub temu bi imel kaj za rebra, je dejal sodnici, ko ga je ta odslovila, a nato hitro dodal, da se le šali.

Sledil roparjema in usmerjal policiste

Nekoliko bolj si je sodišče lahko pomagalo s pričanjem Gorana Spasića, policista policijske postaje Moste, ki mu gre največja zasluga, da so roparja takrat že po nekaj minutah prijeli. Spasić je namreč opazil moška, ki sta sredi belega zelo izstopala: »S hčerko sem hodil po Nazorjevi, ko sta z moja desne iz smeri Modne hiše prišla dva moška, na glavi sta imela lasulji in sončna očala.« Nato je opazil še zlatarno in hitro poklical na številko 113. »Moška sta si nadela rokavice in vstopila v zlatarno, medtem pa se je že javil dispečer, ki sem mu povedal, da se pred mano odvija rop,« je včeraj razlagal na sodišču. Spasić je nato opisal, kako je slišal kričanje prodajalke v zlatarni in videl, da je eden od roparjev brcnil v vrata, da je »gospod padel čez klop.« Roparja sta nato odšla mimo Modne hiše, sam pa je hčerko zaupal v varstvo eni od prodajalk ter po Nazorjevi odhitel proti Slovenski cesti. Tam je spet opazil roparja, kar sicer ni bilo pretežko, saj še kar nista snela lasulj in očal. Tako jima je lahko sledil in svoje kolege ves čas usmerjal proti njima. Ko so bili policisti blizu, jim je še naročil, naj ugasnejo sireno, saj sta roparja ob tem zvoku še nekoliko pospešila korak. Vse pa se je končalo na Puharjevi ulici, ko so se v civilnem avtomobilu pripeljali štirje kriminalisti in roparja prijeli, sam pa je potrdil, da sta roparja prava.

Na sodbo se bo pritožil

Na sodišču so bili zaslišani tudi policisti, ki so pripovedovali, kako sta prestrašena roparja dvignila v roke v zrak, nato pa so ju podrli na tla, saj ukazov, naj se uležeta, nista ubogala. Pri sebi sta imela plen in solzivec, zasegli pa so jima tudi lasulji in očala ter druge predmete. Kljub vsemu temu, pa tudi dejstvu, da so na kraju zločina našli sledi obuval, enake čevljem, ki jih je nosil, je na sodišču ob koncu postopka le ponovil, da ne prizna ničesar.

Zagovornica Klavdija Perger je v končni besedi skušala prepričati sodišče, da ni dokazano, da je Nilović prodajalki grozil, ob tem pa je poudarila, da nista bila uporabljena ne sila in ne orožje. Dodala je še, da je predlog tožilke Nikolaje Hožič, ki je seveda predlagala višjo kazen kot ob priznanju krivde, in sicer tri leta zapora, previsok in nesorazmeren s težko kaznivega dejanja, tudi glede na »le enkratno predkaznovanost« obtoženega, v Srbiji je namreč sedel tri leta in pol zaradi podobnega kaznivega dejanja.

A sodnica je v celoti sledila tožilstvu in Niloviću izrekla tri leta zapora, ob tem pa pojasnila, da v tem primeru ne more iti za milejše kaznivo dejanje, kot je skušala sodišče prepričati obramba. Nenazadnje je, kot je izpovedala tudi oškodovanka iz Zlatarne Celje, celo eden od roparjev ob vstopu v prodajalno izustil:« To je rop!« Kot je povedala, so tudi videoposnetki potrdili izpoved prodajalke, da je eden od roparjev (Vostinić) zavil za pult, medtem ko se je drugi (Nilović) pognal proti njej s solzivcem v roki in jo zastraševal ter ji grozil, nato pa sta se lovila okrog prodajne vitrine vse dokler nista roparja ob Čanžkovem prihodu pobegnila. Videoposnetek je potrdil tudi Čanžkove besede, saj ga je udarec vrat prevrnil čez klop nazaj, da je res naredil salto, je povedala sodnica.

Sodišče je Niloviću podaljšalo pripor zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Ko bo opravil s tukajšnjo roko pravice (na sodbo se bo sicer pritožil, je bilo slišati po obravnaci), ga sicer čaka še en postopek v Nemčiji, kjer se je menda lotil podobnega podviga. Zaradi tega so v Hamburgu zanj tudi izdali evropski priporni nalog.