Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je ovadbo v tem primeru podal inštitut za sodno medicino in se je med preiskavo malomarno ravnanje zdravnikov še bolj potrdilo, je tožilstvo opustilo pregon zoper zdravnika, ki sta povzročila smrt 71-letne ženske, pravi pooblaščenec hčera pokojne odvetnik Andrej Pitako.
Varovanko Doma starejših občanov Moste v Ljubljani, 71-letno Marijo Skubic, so 30. marca 2011 pripeljali v ljubljanski klinični center na rutinsko operacijo, piše v obtožbi, ki so jo zoper zdravnika ljubljanskega kliničnega centra vložile njene hčere. Skubičeva je bila nepokretna in ni govorila, ena od njenih hčera, ki je bila tudi njena zakonita zastopnica, pa je podpisala soglasje, da se ji zaradi težav s hranjenjem vstavi želodčna sonda oziroma cev za hranjenje prek želodčne stene. Skubičevo so pripeljali na klinični oddelek za gastroenterologijo, kjer sta poseg opravila zdravnika Samo Plut, takrat specializant, in Gorazd Kolar, specialist gastroenterolog.
Kolar je pacientko endoskopiral, Plut pa je napeljal silikonsko cev, katere končni del s posebno »peloto« bi moral biti v želodcu. Kot piše v obtožbi, so v ta namen na cevi posebne oznake, po katerih je mogoče to določiti, zdravnika pa tega domnevno nista storila, zaradi česar se je »pelota« nahajala v višini hrustanca v grlu. Ta napaka se je po prepričanju hčera pacientke izkazala za usodno, saj se je njihova mati ob prvem hranjenju v domu starejših naslednje jutro zadušila. Kot naj bi nato ugotovili pri obdukciji, je umrla zaradi zadušitve, saj se je kašasta hrana namesto v želodec zlivala v sapnik, zato pa je bila kriva napačno nastavljena sonda.
Obramba bi preverjala ravnanje v domu starejših
Zdravnika sta krivdo za očitano kaznivo dejanje malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti včeraj na predobravnavnem naroku zanikala, svojo plat zgodbe pa bosta lahko povedala v zagovorih na glavni obravnavi. A kot je razbrati iz obtožbe, je izvedenec Peter Cimerman, ki je bil angažiran v tem primeru, za napačno ocenil njuno domnevo, da se je dislokacija »pelote« zgodila šele po posegu zaradi morebitnega kašljanja ali nemirnosti pacientke. Po njegovem »pelota« namreč sploh ni mogla biti v želodcu, čudil pa naj bi se tudi temu, da Plut ni opazil oznak na sondi. Izvedenec je zavrnil možnost, da bi bila sonda prestavljena pred prvim hranjenjem ali celo po smrti.
Obramba obtoženih zdravnikov je na predobravnavnem naroku opozorila, da je Cimerman kirurg, zato kot tak ni primeren za izvedenstvo v tem primeru, prav tako na nekaj vprašanj menda ni znal odgovoriti. Plutov zagovornik Lado Arčon je zato predlagal, naj sodišče angažira drugega izvedenca, in sicer gastroenterologa Boruta Štabuca, oziroma izdelavo mnenja prepusti komisiji za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prav tako je po njegovih besedah pomembno narediti poizvedbo o ravnanju s pacientko po posegu v Domu starejših občanov Moste.
V tovrstnih ustanovah naj bi bila namreč praksa, da se varovancem na tri oziroma štiri ure nudi čaj, tudi ponoči. Podatkov o tem sicer ni, a obramba dvomi, da Skubičeva 18 ur do prvega hranjenja ni dobila tekočine. »Če bi bila sonda napačno vstavljena, bi se zapletlo že pri prvem uživanju čaja,« je povedal Arčon, ki je predlagal še zaslišanje več drugič prič. Tudi Kolarjeva zagovornica Tamara Avsec je opozorila, da ni povsem jasno, kaj se je dogajalo s pacientko v domu starejših občanov, zato naj se zasliši medicinske sestre, ki so jo obravnavale po posegu. Večkrat naj bi jo namreč aspirirali, pri tem pa »ni podatkov glede načina in strokovne usposobljenosti izvajalca«.
Prav tako ni jasno, zakaj prvega obroka ni dobila že zvečer. Andrej Pitako meni, da takšni predlogi zagovornikov ciljajo na zavlačevanje postopka. Vse priče so bile namreč že zaslišane v preiskavi, izvedeni pa so bili tudi vsi drugi dokazi.
Bolj kot obsodbo zdravnikov želijo priznanje napake
Hčere pokojne Marije Skubic so vložile premoženjskopravni zahtevek v višini 30.000 evrov, vsaka zaradi duševnih bolečin zahteva 10.000 evrov. Kot je opozoril Pitako, v prvi vrsti namen hčera pokojne ni kazenski pregon zdravnikov, temveč priznanje odgovornosti ljubljanskega kliničnega centra. A se niso mogli sporazumeti za primerno odškodnino, saj je zavarovalnica odklonila obravnavo zahtevka in se bo o premoženjskopravnem zahtevku izrekla pozneje med postopkom, klinični center pa zahtevka še ni obravnaval. Pitaka sicer čudi, da je od pregona v tem primeru odstopilo tožilstvo, saj je ovadbo podal inštitut za sodno medicino, prav tako pa zdravnikoma ne gre v prid izvedensko mnenje.
