Tiskane izdaje
Kranj – Zaradi zemljišč blizu vasi Gobovce na poplavnem območju Save se vzajemno tožita Gorenjska gradbena družba (GGD) in občina Naklo. GGD zahteva 1,39 milijona evrov s pripadki oziroma izdajo zemljiškoknjižne listine, občina pa terja 371.000 evrov s pripadki. Prejšnji teden je prvi narok odpadel, tako da se bosta sprti strani srečali z okrožno sodnico Brigito Porenta predvidoma decembra.
Gre za dolgoletni spor med družbo Cestno podjetje Kranj (CP se je maja 2011 preoblikoval v Gorenjsko gradbeno družbo) in občino Naklo: nakelski občinski svetniki so decembra 2007 sklenili prodati dve zemljišči oziroma 1,4 hektara velik pašnik, ki ga je občina Naklo pridobila s prenosom od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. O tem, da so bile pri prodaji zemljišč, ki še vedno ni končana, številne nepravilnosti, je ugotovilo tudi računsko sodišče (RS), ki je preverjalo pravilnost poslovanja občine Naklo leta 2011. Tudi zaradi tega posla je občini Naklo izreklo negativno mnenje.
Računsko sodišče: Prodana zemljišča niso bila ocenjena
Cestno podjetje Kranj je želelo na pašniku graditi stanovanjske stavbe, zato je po javni dražbi, na kateri je bilo edini ponudnik, oktobra 2008 podpisalo z občino pogodbo v skupni vrednosti 1,35 milijona evrov (1,62 milijona evrov z DDV). V letih 2008 in 2009 je, kot je navedeno v poročilu računskega sodišča, Cestno podjetje nakazalo skupaj z vračunanim davkom skoraj 1,25 milijona evrov občini Naklo, zapletlo pa se je, ker občina zaradi nasprotovanja nosilcev prostora ni mogla spremeniti nezazidljivega območja v zazidljivega. Tako gradbena družba zadnjega obroka plačila ni poravnala, saj je bilo dogovorjeno, da ga bo plačala po začetku veljavnosti spremenjenega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrave.
Računsko sodišče je ugotovilo, da vsa prodana zemljišča sploh niso bila ocenjena, za sporno pa je označilo prav zavezo občine, ki je bila vnesena kot drugi dodatek k pogodbi v sredini januarja 2010, da si bo prizadevala izvesti postopek spremembe namenske rabe nepremičnin najpozneje do konca leta 2011. Občina niti s pogodbo niti z aneksom k pogodbi ne bi smela prevzeti obveze, da si bo prizadevala izvesti postopek spremembe namenske rabe zemljišč. S tem je prevzela obveznost, za katero ni mogla jamčiti, da jo bo lahko izpolnila, saj je postopek spremembe namenske rabe mogoče izvesti le s soglasji nosilcev urejanja prostora, za katere pa občina ne more zagotoviti, da se bodo s spremembo namenske rabe zemljišč strinjali, je navedeno v revizijskem poročilu RS, objavljenem decembra 2013.
Nekdanji direktor občinske uprave Drago Goričan je še maja 2010 napovedoval, da bodo poskušali zemljišča vsaj deloma ponovno spremeniti v stavbna, če pa spremembe ne bi mogli doseči, bi se dogovorili, da se že plačana kupnina poravna s komunalnim prispevkom CP Kranj za gradnjo njihovih novih objektov.
Toda ta dogovor, tudi zaradi zamenjave župana in direktorja občinske uprave, očitno ni bil sklenjen. Prodaja tako še vedno ni končana. GGD, ki je prevzel obveznosti CP Kranj, je decembra 2012 vložil tožbo, januarja 2013 pa je občina prerekala vse navedbe tožeče stranke, predlagala ničnost drugega dodatka k pogodbi in vložila nasprotno tožbo, v kateri zahteva plačilo neplačanega obroka kupnine.
