Pogodba izginila iz aplikacije e-dolg

Nekdanja uslužbenka na ministrstvu za finance je na sodišču povedala, da je litijsko občinsko vodstvo oškodovalo javne zavode in občino.

Objavljeno
20. december 2017 19.17
Rokavec na sodišču
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek

Ljubljana, Litija – Z zaslišanjem nekdanje uslužbenke ministrstva za finance (MF) Marjetice Mahne in uslužbenke MF Špele Košir se je na ljubljanskem okrajnem sodišču nadaljevalo sojenje litijskemu županu Franciju Rokavcu, ki ga obtožni predlog bremeni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Na sodišču so razčiščevali, ali je podpisana pogodba s podjetjem Trgograd za rekonstrukcijo občinskih cest v višini 6,9 milijona evrov blagovni kredit ali ne. Medtem ko je Mahnetova, nekdanja vodja sektorja za financiranje občin, zatrjevala, da gre za blagovni kredit, ki ni dopusten, je Koširjeva menila ravno nasprotno. Mahnetova o sklenjeni pogodbi občine s Trgogradom z aneksom vred iz leta 2013 ni vedela ničesar in se je prvič seznanila z njo včeraj na sodišču.

Prepričana je, da gre v tem primeru za blagovni kredit, ki je skladno z zakonodajo nedopusten. Sodišču je povedala, da je MF za zadolževanje občine leta 2013 izdal soglasje, česar pa ne bi storili, če bi vedeli o njihovi dejanski zadolženosti, saj je občina izdala patronatske izjave za najem posojila za občinsko družbo SVC v višini 9,9 milijona evrov. Občina je to zadolžitev MF sporočila šele leta 2014. Po njenem se blagovni kredit v aplikacijo e-dolg ne vnaša, saj so taki krediti prepovedani, občina pa je dolžna spoštovati predpise in o vseh zadolžitvah seznanjati MF.

Išče se uporabnik s skrivnostno kratico EZLK

Rokavčev odvetnik Peter Žnidaršič je temu oporekal, saj je podzakonski akt (pravilnik) to dopuščal, Mahnetova pa je odvrnila, da je dopuščal tudi nekaj drugih stvari, ki niso bile skladne z zakonodajo. Priča je povedala, da je zapustila MF, ker »direktorici direktorata za proračun na MF znanje in profesionalnost nista bili zaželeni vrlini«.

Na vprašanje tožilke Tine Sočan, kdo lahko na MF stornira že vneseno pogodbo (kar se je zgodilo ravno s pogodbo s Trgogradom januarja leta 2014, op. p.) v aplikaciji e-dolg in kdo je uporabnik s kraticami EZLK, Mahnetova o tem ni vedela ničesar. Žnidaršič je vprašal, kako je mogoče, da je občina leta 2016 prejela soglasje za zadolžitev, čeprav je MF že vedell za pogodbo s Trgogradom, je Mahnetova odvrnila, da bi MF moral upoštevati zakonodajo in soglasja ne bi smel izdati: »Če bi bila jaz še vodja sektorja, občini soglasja ne bi izdala.«

»Občina Litija je bila eksces«

Rokavec je vprašal, kako lahko občine sledijo spremenjenim interpretacijam o patronatskih izjavah, ter da je »tako razmišljanje povzročilo veliko škodo občini«, Mahnetova pa je odgovorila, da nikoli ni bilo razhajanj glede razumevanja zakonodaje in da se je tudi evropska komisija izrekla, da so patronatske izjave jamstvo.

»Takrat je bilo nekaj občin čezmerno zadolženih in z župani smo poskušali sanirati njihove finance. Občina Litija pa je bila eksces. Škodo občini ni povzročil MF, ampak njeno vodstvo, ki ima večino v občinskem svetu. Oškodovali so javne zavode in občino. Od 212 občin se je to dogajalo samo v Litiji. Občinsko vodstvo se je obnašalo, kakor da za njih zakonodaja ne velja,« je sodišču razodela Mahnetova.

Odvetnik Žnidaršič je rekel, da se je računsko sodišče izreklo, da občina nima blagovnih kreditov. Toda računsko sodišče ni preverjalo pogodb iz leta 2013, ampak poslovanje občine v letu 2014 in prvo četrtletje leta 2015. Pogodbe o blagovnem kreditu pa niti ni moglo preveriti, saj je bila iz aplikacije e-dolg odstranjena januarja leta 2014 ... In (še) ni znano, kdo je to storil. Sojenje se bo nadaljevalo 2. februarja prihodnje leto.