Pogojna kazen za drugega najbogatejšega Slovenca

Igor Lah je (nepravnomočno) obsojen po petnajstih letih, vendar mu ne bo treba za pol leta za rešetke, če v dveh letih ne bo 
ponovil kaznivega dejanja in če bo plačal še 20.000 evrov denarne kazni.

Objavljeno
10. marec 2011 20.29
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana – Pol leta zapora je senat tukajšnjega okrožnega sodišča odmeril privatizacijskemu mogotcu Igorju Lahu in po podatkih revije Manager drugemu najbogatejšemu Slovencu (po zadnjih podatkih je imel pod palcem kar 166,5 milijona evrov) zaradi spornega poslovanja z delnicami Mercatorja iz leta 1996. A Lahu ne bo treba za zapahe, če v dveh letih ne bo zagrešil novega tovrstnega kaznivega dejanja. Bo pa, ker je kaznivo dejanje zlorabe položaja storil iz koristoljubja, v dveh mesecih od pravnomočnosti sodbe moral plačati še 20.000 evrov denarne kazni, je odločil sodni senat pod predsedstvom Andreje Sedej Grčar.

Kar 15 let od mešetarjenja z delnicami je trajalo, da je bil Igor Lah obsojen. Primer, ki zastara leta 2016, sicer še ni končan, saj ima Lah možnost pritožbe, ki jo je, kakopak, tudi že napovedal. Tožilstvo mu je očitalo, da je 26. marca 1996, ko je bil direktor družbe za upravljanje Divida in direktor pooblaščenih investicijskih družb (pid) Kompas Sklad 1 in 2, posredniku Damjanu Plescu iz Ljubljane v imenu Divide prodal sveženj 5000 Mercatorjevih delnic po 2500 tolarjev, kar je pomenilo 12,5 milijona tolarjev. Še istega dne je delnice spet odkupil za oba pida, in sicer je za delnico odštel devet tisoč tolarjev, kar pomeni, da je bil posel vreden 45 milijonov tolarjev. Tako je Lah pridobil Plescu 32,5 milijona tolarjev oziroma nekaj več kot 135.600 evrov in s tem po mnenju tožilstva kršil zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje, po katerem mora družba za upravljanje paziti na pidove interese. Lah je trdil, da s transakcijami ni nastala škoda – po njegovem je bil edini namen transakcije poslovni in v interesu pidov, hotel pa se je tudi izogniti plačilu davkov. Kakor je pojasnil, je Divida na neformalni predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vrnila pidoma ugotovljeni primanjkljaj, saj mu je bilo rečeno, da ATVP v tem primeru ne bo sprožila postopka. Ovadbo je pozneje vseeno vložila. Nekdanji predsednik strokovnega sveta ATVP Dušan Mramor je na sodišču povedal, da je iz odločbe ATVP jasno razvidno, da Divida ni skrbela za interese pidov.

Lah je bil marca 2007 oproščen, višje sodišče pa je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v sojenje drugemu senatu. Ta je izpeljal 11 obravnav, na katerih je zaslišal 14 prič in dva izvedenca – Tiborja Hrena, čigar mnenje je šlo že na prvem sojenju na roko tožilstva, na ponovljenem sojenju pa je pri njem vztrajal, in Anko Černe, ki je tem ugotovitvam pritrdila. Senat je tako brez dvoma sklenil, da je Lah kot direktor družbe za upravljanje, čeprav bi moral skrbeti za premoženje pidov, s tem poslom oslabil premoženje pidov. Lah mora plačati tudi stroške postopka.

Tožilstvo je za Laha sicer predlagalo eno leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let ter 30.000 evrov denarne kazni. Če denarne kazni ne bo poravnal, jo bo moral »odslužiti« v zaporu.