Pojasnil je le dobro polovico imetja

Ljubljana – Finančna preiskava pri nekdanjem prvem možu agencije Apek Tomažu Simoniču je pokazala razkorak med dohodki in premoženjem, zato je specializirano tožilstvo vložilo tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Višina vtoževanega zneska se je s prvotnih slabega pol milijona evrov precej znižala, saj je Simoniču po vložitvi tožbe uspelo dokazati poreklo več kot polovice domnevno spornega imetja, tako da tožilstvo zdaj terja le še 175 tisočakov.

Ljubljansko okrožno sodišče je prvi narok razpisalo za danes. Tožilstvo je tožbo vložilo novembra lani, potem ko je finančna preiskava pri štirih osumljenih z nekdanjim prvim možem Apeka Tomažem Simoničem na čelu pokazala, da so menda pridobili za dobrih 600.000 evrov premoženja nezakonitega izvora. Poleg Simoniča so se v tožbi znašli še Radovan Weingerl ter Tomislav Gačnik (lastnik Teletecha) in kot povezana oseba njegova žena Nataša Gačnik, a je nato sodišče postopek razdružilo na tri ločene postopke.

Pojasnili izvor dela imetja

Simoniču je tako sprva grozilo, da bo ostal brez dveh stanovanj na Rozmanovi v Piranu, osebnega avtomobila renault megane berline dinamique GT in denarja (slabih petdeset tisočakov na bančnih računih, celotni poslovni delež v podjetju IT&T, d. o. o., vreden 7500 evrov, ter drugega premoženja v vrednosti 280.352 evrov). Od vložitve tožbe Simonič v pripravljalnih vlogah dokazuje, da je domnevno sporno premoženje povsem čisto, a je tožilstvo sprejelo le del njegovih pojasnil in zahtevek znižalo na skupno 175 tisočakov, in sicer poleg nepremičnine v Piranu, vredne 146 tisočakov, zdaj terja še 28.000 evrov na računu pri Banki Koper. Je pa Simonič nepremičnino v vmesnem času prepisal na svojo družbo IT&T.

Delno uspešna s pojasnili sta bila tudi Gačnika, ki jima tožilstvo s tožbo zdaj želi odvzeti zgolj nepremičnino v Zatonu pri Zadru, vredno 111.000 evrov, zahtevek za odvzem 1520 evrov na bančnem računu, 50-odstotni delež v podjetju Teletech, vreden 5000 evrov, ter drugo premoženje v vrednosti slabih 20.000 evrov pa je umaknilo. Tožilstvo je omenjeno nepremičnino na Hrvaškem poskušalo zamrzniti, a tamkajšnje sodišče ni ugodilo tožilskemu predlogu za zavarovanje. Sojenje še traja in ga bodo nadaljevali v sredo z zaslišanjem prič.

Je pa postopek končan za četrtotoženega Weingerla. Finančna preiskava je pri njem pokazala še večji razkorak med dohodki in premoženjem, kot ga je tožilstvo naknadno zapisalo v tožbi, a je Weingerl večji del domnevno nezakonitega imetja pojasnil že na naroku na tožilstvu po koncu finančne preiskave pred vložitvijo tožbe. Zato je tožilstvo s tožbo terjalo le še okrog 11 tisočakov (40-odstotni poslovni delež v družbi Teletech, d. o. o., in drugo premoženje v vrednosti 8137 evrov), a je tudi to zadovoljivo pojasnil v pripravljalnih vlogah po vložitvi tožbe, tako da je tožilstvo tožbo zanj umaknilo.

Kazenski postopek

Zaradi sporne dodelitve frekvence v frekvenčnem pasu 1800 MHz, potem pa še frekvence za UMTS, ki ju je agencija za pošto in telekomunikacije (Apek, zdaj Akos, agencija za komunikacijska omrežja in storitve) pred slabim desetletjem Tušmobilu (družbo je prevzel Telemach) dodelila brezplačno, poteka kazenski postopek na ljubljanskem okrožnem sodišču, a Simonič in soobtoženi na predobravnavnih narokih krivde niso priznali. Obramba je takrat predlagala izločitev nekaterih dokazov, okrožna sodnica je takšen predlog zavrnila, višje sodišče pa je na pritožbo obrambe septembra lani ta sklep razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču.

Simoniču, nekdanjemu lastniku Tušmobila Mirku Tušu, takratnemu komercialnemu direktorju v Tušu Gorazdu Lukmanu in direktorju postojnske družbe Vopex Mihu Vodopivcu ter pravni osebi Tušmobil specializirano tožilstvo očita več kaznivih dejanj. Tušu in njegovi nekdanji družbi Tušmobil, da sta podkupila Simoniča, ta pa da je zlorabil uradni položaj pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc v letu 2006. Dve leti pozneje je menda v zameno za dodelitev brezplačne koncesije za uporabo UMTS-frekvenc sprejel podkupnino v obliki stanovanja v Piranu, vrednega približno 80.000 evrov.

Kazenski postopek je posledica zasega dokazov med hišnimi preiskavami v letih 2009 in 2011, med drugim na sedežu Apeka v Ljubljani, v prostorih Tušmobila in na domu Tuša. Ravno kazenska postopka pa sta sprožila finančno preiskavo.