Tiskane izdaje
Ljubljana – Po debelem letu premora sta včeraj na zatožno klop tukajšnjega okrožnega sodišča znova sedla Simon Trančar in Boštjan Koprivnikar. Prvi je pred leti priznal, da sta s soobtoženim brutalno umorila Stojana Kranjca, a zdaj trdi, da je to storil zaradi policijskega pritiska.
Petintridesetletni Boštjan Koprivnikar in leto mlajši Simon Trančar sta na sodišče prišla v spremstvu pravosodnih policistov, a ne zato, ker bi zaradi hudih očitkov ždela v priporu, ampak sta oba v zaporu zaradi podobnega grozodejstva, saj imata na vesti umor 18-letne Nine Dobrič, zaradi česar prvi zdaj prestaja 30-letno, drugi pa 15-letno zaporno kazen. Nepredstavljivo se zdi njuno izživljanje nad nemočnim dekletom, saj sta jo 15. septembra 2002 mučila na jasi Pasji britof pri Bregu pri Litiji.
Davljenje, zabadanje, brce ...
Koprivnikar jo je z eno roko privezal na stol, jo začel trpinčiti in z vrvjo daviti. Trak je nato nataknil na vlečno kljuko avtomobila, Trančar pa je počasi vozil po jasi in nesrečnico vlekel z avtom. Koprivnikar je medtem stopal ob žrtvi in jo brcal. Potem sta jo vrgla v prtljažnik in odpeljali so se približno pet kilometrov stran k Savi, kjer sta jo vrgla v reko. Obsojena sta bila aprila 2009.
Na grozovit način sta se po obtožnici lotila tudi 30-letnega Stojana Kranjca. Okrožna državna tožilka Manja Prezelj je znova povzela, da sta med 30. junijem in 15. septembrom 2002 v litijskem motorističnem lokalu Wild Pilots brez povoda in iz gole objestnosti začela obračunavati z oškodovancem. Najprej so padale žaljivke, nato udarci in brce, nadaljevalo se je z barskim stolom.
Po obtožnici ga je Koprivnikar udaril tudi s sekiro in večkrat zabodel z nožem. Negibnega sta zavila v odejo, vrgla v prtljažnik vozila in odvrgla na neznanem kraju v smeri Zagorja. Posmrtnih ostankov niso nikoli našli.
Po nekaj letih, ko so kriminalisti domnevnima storilcema prišli na sled, se je Trančarju razvezal jezik. Podrobno je opisal krvavo dogajanje in s prstom pokazal na soobtoženega, ki je bil menda pobudnik surovega umora. Tudi v preiskavi je v solzah obžaloval dejanje, aprila 2010 pa si je na glavni obravnavi v hramu pravice premislil in zapisano v obtožnici označil za izmišljeno zgodbo. Zdaj trdi, da se je vdal pritiskom kriminalistov, ki da so na ta način hoteli stopiti na prste Koprivnikarja. Prizna, da se je pretep res zgodil, a da je oškodovanec sam odšel iz lokala. Koprivnikar pa zanika še to, trdi celo, da ga takrat v lokalu Wild Pilots, kamor je redno zahajal, ni bilo.
Ker se je sojenje iz več razlogov prekinilo in se vleče že nekaj let, je okrožna sodnica Jasmina Javornik želela slišati, katere priče bi radi znova zaslišali neposredno in izpovedi katerih se lahko prebere. Ob tem je vsem položila na srce, da so bili svojci pokojnega Krajnca na sodišču zaslišani že sedemkrat, zato naj dobro premislijo, ali jih je res treba znova vabiti.
Tožilka se je strinjala, da se vse prebere, obramba pa je poudarila, da se s tem načeloma strinja, a nočejo za nobeno od prič zapreti vrat do neposrednega zaslišanja, saj ne vedo, kako bo postopek potekal.
Usoden nož v srce
Še preden je na prostor za priče stopila ključna obremenilna priča Boštjan Novljan, je odvetnik Mitja Pavčič, Trančarjev zagovornik, predlagal, naj se ga zasliši ob navzočnosti izvedenca psihiatrične stroke, ki se je sicer z njim že pogovoril, da bi preveril njegovo verodostojnost. Sodnica je bila jasna, da bo najprej zaslišan sam.
Novljan, bil je natakar v lokalu, je nekoliko nepovezano ponovil dogajanje tiste usodne noči, a je povzel bistvo. Še vedno vztraja, da sta obtožena Krajnca najprej začela zmerjati s smrduhom in klošarjem, nato jih je dobil s steklenico in zatem še z barskim stolom. »Buckanje, steklenica, barski stol,« je na kratko povzel.
Prizna, da ga je napadeni ob surovih udarcih prosil za pomoč, a ni pristopil zraven, saj se je bal, da bi ga doletela enaka usoda. Pozval pa je napadalca, ki ju je poznal, naj prenehata. Čez čas je po Koprivnikarjevem navodilu šel stražit pred vrata lokala, da ne bi kdo prišel. »Pod očmi mu je vse štrlelo, razmesarjen je bil pod rebri,« se spominja Kranjčevih poškodb.
Trančar je sprva povedal, da je Kranjc v prtljažniku še hropel, usoden je bil nož v srce, ki mu ga je zapičil Koprivnikar, preden sta ga odvrgla v neko grapo, Novljan pa meni, da ni bil več živ, ko sta ga stlačila v vozilo. Medtem ko sta domnevna morilca oškodovanca odpeljala, je Novljan počistil kraj zločina. »V koš sem vrgel enega ali dva izbita zoba, strgano Kranjčevo vetrovko, za čiščenje pa sem porabil dve ali tri vedra.«
