Policija napoveduje ostrejši boj s sistemsko korupcijo

Ljubljana – Generalni direktor policije Stanislav Veniger meni, da je za polovico več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v prvem letošnjem polletju v primerjavi z lanskim posledica okrepitve nacionalnega preiskovalnega urada in gospodarske krize. Napoveduje pa ostrejši boj s sistemsko korupcijo.

Kot je ob nastopu službe konec oktobra lani povedal generalni direktor policije Stanislav Veniger, je učinkovit boj proti finančni in gospodarski kriminaliteti ena njegovih prednostnih nalog. Iz poročila je med drugim razvidno, da je policija v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem obravnavala za 49 odstotkov več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Zato nas je zanimalo, ali so to že prvi rezultati in ali je teh kaznivih dejanj čedalje več. Veniger meni, da oboje. Država je v krizi, posledica tega pa je porast tovrstnih kaznivih dejanj. A je prepričan, da je k temu pripomogel tudi okrepljen nacionalni preiskovalni urad. »Na policiji se že od leta 2008 načrtno ukvarjamo s to problematiko. Pri tem sledimo resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, strategiji obvladovanja gospodarske kriminalitete in letnim načrtom ter usmeritvam ministra,« pravi.

Rezultate pričakuje tudi od delovne skupine, ki je bila ustanovljena letos avgusta in se je začela ukvarjati s sistemsko korupcijo, ki je v Sloveniji precejšnja težava. Prav problem gospodarske kriminalitete je namreč tudi sistemski. Veniger ob tem pojasnjuje, da je sodelovanje z drugimi organi, kot je komisija za preprečevanje korupcije, ki v zadnjem času večkrat izpostavlja sistemsko korupcijo, dobro. Preiskovalci po njegovih besedah tako vsak dan sodelujejo s komisijo in drugimi organi, kot sta urad za preprečevanje denarja in tožilstvo. V prvem polletju letošnjega leta je bilo z gospodarskimi kaznivimi dejanji sicer povzročeno za 45 odstotkov več premoženjske škode, škoda je narasla s 124,9 na 181 milijonov evrov. Delež gospodarske kriminalitete je v prvi polovici lanskega leta predstavljal 15,2 odstotka celotne kriminalitete, letos pa že 20,7.

Več prijav manjših goljufij

Med posameznimi kaznivimi dejanji najbolj izstopajo 95,4-odstotni porast števila goljufij, porast pranja denarja za 93,5 odstotka in porast zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z 81 odstotki. Veniger pojasnjuje, da je pri goljufijah kljub velikemu porastu premoženjska škoda razmeroma nizka oziroma celo pada, tako da gre v teh primerih za manjše goljufije. To po njegovem kaže tudi na to, da so ljudje in pravni subjekti postali bolj občutljivi in prijavljajo več tovrstnih kaznivih dejanj, pogosto pa policija ugotavlja, da gre v teh primerih za civilnopravna razmerja.

Dejansko pa po njegovih besedah narašča problematika pranja denarja. Porast je posledica večje dejavnosti policije in prijav, ki jih dobijo od urada za pranje denarja. V prvem polletju lani je bilo škode na tem področju za 47,8 milijona, letos pa je ta znesek za 6 milijonov višji. Policija v povezavi s pranjem denarja sicer obravnava vrsto predhodnih kaznivih dejanj, kot so vdori v računalniške sisteme, zlorabe položaja in goljufije. Veniger je sicer prepričan, da so skupaj z drugimi organi na tem področju precej učinkoviti, čedalje bolj tudi pri zavarovanju nezakonito pridobljene premoženjske koristi, kjer v preteklosti ni bilo prakse.

Manj družinskega nasilja, več neplačevanja preživnine

Policija je v prvem polletju letos obravnavala za 71,8 odstotka več kaznivih dejanj neplačevanja preživnine. Policisti večinoma ugotavljajo, da je to posledica čedalje večje socialne stiske ljudi. Tistih, ki se plačevanju izmikajo, pa je manj. Nekaj manj je bilo družinskega nasilja, 22 odstotkov, in tudi sicer je kaznivih dejanj v tem segmentu manj. Zanimalo nas je, kako to ocenjuje glede na več tragedij v prvi polovici leta; večinoma so bile na štajerskem koncu. Veniger pojasnjuje, da je bilo nekaj tragedij tudi v družinah, za katere pred tem niso vedeli, da imajo tovrstne težave, in pri sosedskih sporih. »Tej problematiki dajemo zelo velik poudarek, imamo veliko usposabljanj in pogovorov na to temo,« zagotavlja Veniger in dodaja, da je vsaka taka tragedija poseben primer in da nekaterih preprosto ni mogoče preprečiti. Večkrat tudi prepoved približevanja, kar lahko izrečejo po zakonu, ne zadostuje, poleg tega gre za dejanja, ki so večinoma storjena v afektu. Na splošno pa ocenjuje, da je v primerjavi s stanjem pred desetletjem in več tudi na tem področju velik napredek, saj celotna družba temu daje večji poudarek. Bolj so ozaveščene tudi žrtve in imajo več zaupanja v državne institucije.

Najhujšim prekrškarjem na dan zasežejo 16 vozil

Veniger se kljub temu, da so policisti v letošnjem prvem polletju obravnavali za 33,7 odstotka več kršitev pri nadzoru cestnega prometa, ni mogel pohvaliti z upadom števila mrtvih v prometnih nesrečah, kar je eden glavnih pokazateljev stanja na cestah. Število žrtev se je namreč povečalo za 21,7 odstotka. A tudi na tem področju je Veniger optimist in opozarja, da je treba gledati širšo sliko: »Leta 1994 je na naših cestah umrlo okrog 500 ljudi, število se je nato iz leta v leto zmanjševalo. V šestih mesecih letošnjega leta je umrlo 56 ljudi, kar je bilo 10 več kot v enakem obdobju lani, čeprav je bilo za 25 odstotkov manj hudo poškodovanih in manj prometnih nesreč. V vmesnem obdobju je bilo žrtev v prometu celo manj, septembra pa je na žalost v nesrečah spet umrlo več ljudi. Na današnji dan imamo tako 89 smrtnih žrtev, kar je ena več kot v istem obdobju lani. To kaže, da razmere na cestah še niso stabilne, na to vpliva veliko dejavnikov. Na dolgi rok pa se varnost izboljšuje in prepričan sem, da uspešno hodimo po poti vizije 0,« je povedal. K izboljšanju stanja bo po njegovem pripomogel tudi ponovni ukrep odvzema motornega vozila – na dan jih policisti najhujšim prekrškarjem zasežejo 16.

V bližnji preteklosti smo bili priča pogostemu spreminjanju zakonodaje na tem področju in Veniger se strinja, da to ni dobro. »V policiji smo ob omilitvi zakonodaje nasprotovali predvsem ukinitvi ukrepa odvzema motornega vozila in zmanjšanju glob za prekrške. Za prekrške, ki nimajo tako hudih posledic, so bile nekatere sicer res nekoliko previsoke,« pravi Veniger in opozarja, da se morajo na vsako spremembo vedno znova navaditi tudi policisti. »Sicer pa ni slabo, da se o tem veliko govori, saj ljudje zaradi tega lahko postanejo previdnejši. A na splošno prehitro spreminjanje zakonodaje ni primerno, saj je treba prej oceniti negativne in pozitivne učinke, kar načeloma traja vsaj nekaj let,« pravi.

Veniger delo policije na splošno ocenjuje kot uspešno in zagotavlja, da se v policiji zavedajo svojega poslanstva. »Slovenija je ena najbolj varnih držav, kar nam pritrjujejo v tujini; to smo lahko slišali tudi ob Eurobasketu. Kljub nekaterim kadrovskim in finančnim težavam se bomo trudili, da bo tako tudi v prihodnosti,« je še dodal.