Policist ne bo pričal proti svojemu kolegu

Ljubljana – Kriminalist ali policist, ki pri opravljanju dela ali zunaj službe stori kaznivo dejanje, gre pod drobnogled posebnega oddelka na specializanem državnem tožilstvu. Glavni namen je, da se odvrne sum o nepristranskosti preiskave, predvsem pa je preiskovanje uradnih oseb s posebnimi pooblastili specifično področje, ki včasih zahteva še več vloženega truda.

Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (posebni oddelek) na specializiranem državnem tožilstvu deluje kot samostojna enota, pristojen pa je za obravnavo kaznivih dejanj, ki jih v službi ali zunaj delovnega časa storijo uradne osebe s posebnimi pooblastili policije, uradne osebe obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo in uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

V policijskih vrstah nepriljubljeni tožilci imajo pri dokazovanju kaznivih dejanj mož v modrem težje delo, kot je to običajno pri »navadnih« državljanih. »Prič načeloma ni oziroma so priče drugi policisti, ki proti svojemu kolegu ne povedo nobenega obremenilnega dokaza, ali pa oškodovanci, ki so jih obtoženi policisti obravnavali kot kršitelje ali storilce kaznivih dejanj. Nekatera kazniva dejanja je mogoče preiskovati in dokazovati zgolj s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, za katere pa preiskovani policist pogosto izve,« so glavne težave, ki jim otežujejo dokazovanje krivde v hramu pravice.

Več v avtu kot na glavnih obravnavah

Specifičnost njihovega dela je, da je alternativni kazenski pregon tako rekoč nemogoč, saj so kaznovalni nalogi praviloma razveljavljeni, obdolženci pa niso pripravljeni na priznanje krivde ali pogajanja s tožilstvom. Policist v postopku ponavadi izbere vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo. »Malce drugačna je slika za kazniva dejanja, ki jih policisti storijo zunaj delovnega časa v zasebnem življenju,« pojasnjujejo na posebnem oddelku in dodajo, da se na glavne obravnave vozijo s starejšimi vozili, ki so večkrat v okvari. Na pot gredo iz Ljubljane, torej s sedeža specializiranega državnega tožilstva, po celotni državi, zato pogosto več časa prebijejo v vozilu kot na glavnih obravnavah.

Vendar to niso edine težave, s katerimi se srečujejo. Kot večina tožilstev po državi imajo tudi sami pomanjkanje kadra, saj le tri specializirane tožilke pokrivajo območje celotne Slovenije. Zgodi se celo, da so za isti dan razpisane štiri glavne obravnave, kar pomeni, da se mora vsaj ena glavna obravnava preložiti, kar še podaljšuje že tako dolgotrajno sojenje tovrstnih zadev. Ker v primeru obsodilne sodbe obsojenemu policistu lahko preneha delovno razmerje in ker obdolženim policistom delodajalec praviloma priskrbi brezplačno pravno pomoč, dolgotrajno sojenje ni prav nobeno presenečenje.

V povprečju je za vsako zadevo razpisanih od pet do deset glavnih obravnav. Po oprostilni ali obsodilni sodbi praviloma sledi pritožba. Če je zadeva na višjem sodišču razveljavljena, gre ponavadi v ponovno sojenje, kar lahko zaradi zastaranja (predvsem ker prevladujejo zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč, kjer so zastaralni roki krajši) pomeni zmago za obdolženega. Prav zaradi naštetega je bilo lani od vseh izrečenih sodb obsodilnih samo 54 odstotkov.

Kriminalisti in tožilci se sproti posvetujejo

Svetlejša plat njihovega dela je, da v primerjavi z drugimi tožilstvi po Sloveniji pri njih tako rekoč ni kazenskih ovadb, ki bi jih bilo treba dopolniti, saj se kriminalisti in tožilci sproti posvetujejo. Izjemno redke so tudi zavržene kazenske ovadbe, ki jih podajo policisti posebnega oddelka. Precej pogostejše so zavržene kazenske ovadbe oškodovancev. Takšnih je bilo lani kar 78 odstotkov.

Med glavnimi očitki, ki jih obravnava posebni oddelek, so kazniva dejanja kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestno delo v službi, ponarejanje uradnih listin in zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic. Med kaznivimi dejanji, ki jih policisti ne storijo med opravljanjem dela, pa prevladujeta nasilje v družini in povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti.