Policist zahteva 9435 evrov odškodnine zaradi padca na poledenelem pločniku

Ko je policist neke februarske noči pred sedmimi leti, ko se je temperatura zraka spustila pod ničlo, s sodelavcem »izvajal poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov«, mu je na poledenelem pločniku spodrsnilo. Padel je in si zlomil desno zapestje. Sodišče je z vmesno sodbo odločilo, da je za padec odgovoren njegov delodajalec.

Objavljeno
25. februar 2011 22.15
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana - Kolikšno odškodnino bo dobil, še ni znano, saj mora o njej sodišče odločiti v posebnem postopku. Od zavarovalnice, pri kateri je imel delodajalec zavarovano odgovornost, policist zahteva 9435 evrov odškodnine. Policistova pooblaščenka, odvetnica Mateja Končan Verstovšek, je v tožbi zatrjevala objektivno odškodninsko odgovornost delodajalca, češ da je treba nadzor prometa v zimskem času ponoči šteti za delo s povečano stopnjo nevarnosti, prav tako je to hoja po poledenelem terenu. Zatrjevala je tudi subjektivno odgovornost delodajalca, ki je njenemu varovancu odredil delo v takšnih razmerah, saj je menila, da bi mu delodajalec oziroma nadrejeni glede na vremenske razmere in s tem povečano možnost nastanka poškodb lahko odredil druga mesta za kontrolo prometa, na primer na pokritih lokacijah, kjer mu ne bi bilo treba hoditi po poledeneli površini.

Celjsko okrožno sodišče je marca 2008 razsodilo v prid policistu, ker je ugotovilo objektivno odškodninsko odgovornost zavarovalnice oziroma delodajalca za dogodek in posledično škodo. Zavarovalnici je pripisalo 70 odstotkov odgovornosti, policistu pa preostalih 30, a je višje sodišče sodbo na pritožbo obeh strank razveljavilo. Meni, da delo policistov samo po sebi ne predstavlja dela s povečano nevarnostjo, prav tako ni bilo elementov povečane nevarnosti pri delu v konkretni situaciji. Sodbo je zato vrnilo okrožnemu sodišču z napotkom, da mora ugotoviti tudi, ali je morebiti podana krivdna odgovornost delodajalca.

Celjsko okrožno sodišče je v ponovljenem postopku ugotovilo tako imenovano subjektivno (in ne objektivno) odgovornost delodajalca, pri čemer je 70 odstotkov odgovornosti pripisalo policistu, preostalih 30 pa zavarovalnici. Kot je obrazložilo, bi lahko komandir zaradi slabih vremenskih razmer oziroma poledenelosti na posamezni lokaciji policiste preusmeril drugam oziroma jih premaknil na drugo točko, kjer bi bile razmere manj rizične. Policistov delodajalec je tako imel možnost kljub naravi policijskega dela, ki se sicer opravlja v vsakršnih vremenskih razmerah, zagotoviti varnost oziroma poskrbeti za boljšo varnost svojih delavcev, so menili okrožni sodniki.

Višje sodišče, ki je znova odločalo o pritožbah, se je z odločitvijo o krivdni odgovornosti delodajalca strinjalo in zavrnilo pritožbo zavarovalnice. Ugodilo pa je pritožbi policista in njegove odvetnice ter sodbo spremenilo tako, da je zavarovalnici oziroma delodajalcu pripisalo 100-odstotno odgovornost za dogodek. Zadnji je tudi po mnenju višjega sodišča odgovoren za dogodek, ker je policista napotil na »napačno mesto«, česar pa tožnik ni smel odkloniti. Delodajalec mora namreč ne glede na naravo dela storiti vse, kar je v njegovi moči, da delavci pri delu ne utrpijo škode, in je dolžan poskrbeti, da delo poteka brez nevarnosti nastanka poškodb. Policist je s sklenitvijo delovnega razmerja privolil v delo ne glede na vremenske razmere, ne pa tudi v morebitne poškodbe, zato mu ni mogoče pripisati soodgovornosti, poudarja sodišče.