Tiskane izdaje
Ljubljana – Namestnica generalnega direktorja Policije Tatjana Bobnar, vodja posebne delovne skupine, ki se ukvarja z odpravo administrativnih ovir, ima za seboj že dolgo policijsko pot. To nedvomno razkrije pogovor z njo, saj ji strokovnosti in tudi preprostega razmišljanja, kako bi morala policija delovati, ne manjka.
Nepotrebna administracija je dolgo časa obremenjevala policiste, namesto na terenu so morali dolge ure ždeti v pisarnah. Zdaj je v usklajevanju predlog sprememb zakona o kazenskem postopku, ki prinaša poenostavljene postopke za delo policistov.
Ob številnih nalogah, ki jih naše policistke in policisti vsak dan uspešno opravljajo, je za vodstvo Policije delo vsakega zaposlenega zelo dragoceno, zato si skupaj z ministrstvom za notranje zadeve prizadevamo za poenostavitev in pospešitev postopkov. Zlasti v tistih primerih ali dejanjih, ki jih je zaradi njihove neznatne deliktne vsebine mogoče v kazenskem postopku manj togo obravnavati.
Gre za ravnanja, ki po splošnem prepričanju niso tako zavržna, da bi bilo treba uporabiti klasični kazenskopravni instrumentarij. Če se poigramo s statistiko, lahko hitro opazimo, da od kakšnih 40.000 kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja na predlog, pri 14.000 ne beležimo škode, pri 10.000 teh kaznivih dejanj pa je ocenjena povzročena škoda do sto evrov.
Zgovoren je tudi podatek, da v kar 11.000 primerih ni bilo podanih pogojev za pregon, največkrat, ker ni bilo predloga oškodovanca za pregon. To pomeni, da mora policija v teh primerih, glede na določbe zakona o kazenskem postopku (ZKP), kljub temu posredovati na okrožno državno tožilstvo kazensko ovadbo oziroma poročilo, državno tožilstvo pa ta akt seveda zavrže, ker že od samega začetka ni procesne predpostavke za nadaljnji postopek; to je volje oškodovanca za pregon.
Nekaj nepotrebnih administrativnih ovir ste odpravili že pred spremembo zakonov. So rezultati že vidni?
V vodstvu policije smo še pred predlogom za spremembo ZKP razmišljali in iskali rešitve za racionalizacijo dela brez predlogov za poseg v sam zakon. Že leta 2007 smo skupaj s predstavniki vrhovnega državnega tožilstva – sama sem takrat to delo opravila v okviru uprave kriminalistične policije – pripravili in uskladili nov, poenostavljen obrazec kazenske ovadbe, ki je skrajšal obravnavanje bagatelne kriminalitete.
Ker se je izkazalo, da je bilo takšno poenostavljeno obravnavanje tovrstne kriminalitete uspešno in je pripomoglo k racionalizaciji dela, smo z enakim ciljem v začetku letošnjega leta podali pobudo na vrhovno državno tožilstvo, da se pisanje kazenskih ovadb in postopanje razširi še na nekatera druga bagatelna kazniva dejanja.
S tem v zvezi je policija že pripravila usklajene usmeritve in jih posredovala v vse policijske enote za poenostavitev dela pri kar 36.000 primerih na leto. Gre za ukrep, ki ne zahteva spremembe ZKP, prinaša pa združevanje obrazcev in tako prihranek časa policistov. Ocenjujemo, da je to 36.000 ur na leto pri obravnavi dejanj, ko oškodovanec noče podati predloga za pregon, in pri nekaterih bagatelnih kaznivih dejanjih, ki so pogosta, sama po sebi pa sicer ne predstavljajo večje grožnje za varstvo pravnih vrednot.
Policija seveda ne spreminja kazenske zakonodaje, ker za to ni pristojna, podajamo pa predloge, ki gredo v smeri učinkovitejšega sodelovanja med policijo in državnim tožilstvom. Osredotočili smo se tudi na načelo sorazmernosti, da zmanjšamo pretirano in nepotrebno administracijo oziroma podvajanja opravil pri obravnavanju bagatelnih kaznivih dejanj že v predkazenskem postopku (tudi z odpravo nepotrebnih obrazcev) in s tem razbremenimo tako policijo kot državno tožilstvo, da lahko več svojega delovnega časa namenita preiskovanju težjih, bolj nevarnih oblik kaznivih dejanj.
Policiste nameravate razbremeniti tudi s spremembo zakona o prekrških. Katere novosti bo prinesel?
Policija, ki v povprečju vsako leto vodi približno 500.000 različnih prekrškovnih zadev, je največji in tudi najbolj obremenjen prekrškovni organ. Vse dosedanje spremembe zakona o prekrških so praviloma policiji le nalagale nove obveznosti, brez potrebnih finančnih ali kadrovskih okrepitev. Zato smo letos predlagali spremembo prekrškovne zakonodaje, da bi poenostavili postopke.
S predlogom uvedbe enotnega prekrškovnega naloga bi se olajšalo delo prekrškovnim organom, poenostavil bi se prekrškovni nalog in policisti bi ga hitreje izpolnjevali. Poenostavil bi se postopek z napovedjo pritožbe, možnostjo negotovinskega plačila globe na kraju samem, da se storilcu, za katerega je bila izdana odredba za privedbo v uklonilni zapor, ob privedbi omogoči plačilo globe, če varnostne okoliščine to dopuščajo, in storilec lahko plača brez odlašanja ter policistom pokaže potrdilo o plačilu globe.
Skladno s trenutno veljavno ureditvijo morajo policisti privedbo izvršiti, ko se je enkrat že začela, kljub temu da želi kršitelj plačati globo in dejansko tudi jo, ko ga policisti privedejo v zavod za prestajanje kazni zapora. S tem nastajajo nepotrebni stroški in nepotrebno delo policistov. Vse to so naše ideje, ki jih želimo čim prej implementirati v sodelovanju z MPJU in delovno skupino za to področje.
Javnost se sprašuje, zakaj storilci kaznivih dejanj ne nosijo stroškov obširne policijske akcije ali preiskave. To seveda ni mogoče, saj je policija javni servis, ki se prav za te potrebe financira iz proračuna. Pa vendar, menite, da bi nekatere stroške lahko naložili tudi storilcem prekrškov ali kaznivih dejanj?
Predlagamo spremembo določb tako v zakonu o kazenskem postopku kot v zakonu o prekrških, ki se nanašajo na stroške postopka, in sicer glede prevoza, hrambe in uničenja zaseženih in odvzetih predmetov (drog, orožja, eksploziva …). Ti stroški zdaj bremenijo proračun policije za okoli 150.000 evrov na leto. Po predlogu naj bi kršitelji plačali stroške, ki so jih povzročili s svojim protipravnim ravnanjem.
Policisti se večkrat ukvarjajo z nenujnimi stvarmi, ki jim le jemljejo čas in povzročajo nepotrebne stroške, takšen je, denimo, tudi zapisnik zaradi manjših prometnih nesreč in podobno. Kako bo s tem po novem?
Lani je Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) opravilo več kot 10.000 vpogledov v evidence prometnih nesreč. Poleg navedenih vpogledov SZZ za reševanje zavarovalnih zahtevkov posreduje zaprosila glede posameznih dejstev o prekrških in kaznivih dejanjih na posamezne policijske postaje, kjer jim prav tako posredujejo odgovore na njihove zahtevke. Po novem se tovrstne storitve zagotavljajo ob ustreznem finančnem nadomestilu.
Kdaj bo zaživela elektronska izmenjava podatkov med tožilstvom in policijo?
V elektronski izmenjavi podatkov vidimo vsi možnost poenostavitve in razbremenitve dela tako policije kot tožilstva. V pripravi je sporazum, ki prinaša izmenjavo nekaterih podatkov v elektronski obliki, in prizadevamo si, da bi ga podpisali in nato realizirali čim prej. Zdaj potekajo še testiranja. Naša vizija razvoja gre v smeri brezpapirnega oziroma e-poslovanja.
Za odpravo administrativnih ovir je najbrž potrebna tudi sodobna oprema policistov. Denarja pa, kot vemo, ni. Ima vlada sploh posluh za vaše potrebe?
Policisti in kriminalisti na vseh ravneh policijske organizacije dobro opravljajo svoje delo, skrbijo za visoko raven osebne varnosti ljudi in njihovega premoženja, o tem pričajo rezultati njihovega dela. Glede na trenutno finančno stanje jim seveda ne moremo nuditi vsega potrebnega za njihovo delo, zato jim gre za njihovo požrtvovalnost in pripadnost vsa pohvala.
Vsak dober šef mora imeti vizijo nadaljnjega razvoja in tudi vodstvo policije jo ima. Pripravili smo predlog resolucije o temeljnem razvojnem programu policije. Za uspešno delo mora tudi policija vlagati v svoj razvoj. Obvladovanje varnostnih pojavov, njihovo analiziranje, sintetiziranje ključnih strateških spoznanj in sprejemanje odločitev na njihovi podlagi zahtevajo med drugim tudi sodobno elektronsko informacijsko in telekomunikacijsko podporo.
Tako smo v policiji med drugim pripravili projekt mobilne pisarne in ga tudi izvedli. Policisti bodo lahko med terenskim operativnim delom neposredno preverjali podatke v informacijskem sistemu policije in jih vanj vnašali, s čimer bo odpravljeno podvajanje opravil. Postopki iskanja in beleženja podatkov in informacij bodo krajši in natančnejši, policisti pa bodo več delovnega časa prebili na terenu. Kot ste omenili, denarja ni in za izvedbo projektov se moramo stanju finančnih sredstev prilagoditi. Iščemo rešitve skupaj z MNZ in tudi možnosti črpanja evropskih sredstev za projekt e-policist.
Predlog ali idejo za odpravo birokracije lahko poda vsak policist. Katera je bila najbolj nenavadna pobuda, ki ste jo prejeli?
Kot pravimo, ni neumnih vprašanj, ampak so lahko samo taki odgovori, zato vsako pobudo zelo resno proučimo. Odprava administrativnih ovir je prioriteta tako vodstva policije kot tudi MNZ. Generalni direktor policije je leta 2011 imenoval delovno skupino za odpravo nepotrebnega administrativnega dela policistov in poenostavitev procesov dela, ki jo vodim.
S sodelavci smo pripravili posebno aplikacijo, ki omogoča vsem policistom prijavo in spremljanje odprave administrativnih ovir. Do zdaj smo prejeli več kot 150 pobud. Več kot polovica jih je že uspešno zaključenih, nekaj je bilo zavrnjenih, ker so bile neizvedljive ali v nasprotju z veljavno zakonodajo, preostale pa so v postopku izvedbe.
Tako smo na primer odpravili nepotrebno poročanje, omogočili avtomatiziran dostop do podatkov za poročila, uvedli e-učenje, dopolnili določene aplikacije in tako odpravili podvajanje dela … Tudi na podlagi usmeritev ministra za notranje zadeve iz letošnjega leta smo spremenili obrazce, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu na področju prekrškov in pri preiskovanju kaznivih dejanj. Na pravno-sistemskem področju je vodstvo policije v sodelovanju s strokovnimi službami v zadnjem letu opravilo veliko dela za večjo učinkovitost.
Seveda se vsi rezultati ne morejo pokazati čez noč, ker tudi realizacija vseh idej ni odvisna samo od nas. Po naši oceni je policija z že odpravljenimi birokratskimi ovirami in predlogi za njihovo odpravo pridobila na leto okoli 100.000 ur, ki jih policisti, namesto za pisarniško delo, lahko namenijo za večjo prisotnost na terenu.
Če upoštevamo število ur letne delovne obveze, to pomeni okoli 50 policistov več na terenu. Kar je tudi naš namen, saj le tako lahko čim bolj služimo ljudem za njihovo varnost.
