Policisti Satanu preprečili, da bi moril

Novo mesto – Če bo sodba obveljala, bo moral 32-letni nekdanji vojak Tomaž Simonič iz okolice Straže za 17 let v zapor, kamor ga je pripeljalo brezobzirno maščevanje bivšemu dekletu Maruši F. in njeni družini. Očitno se ni mogel sprijazniti z Marušino dokončno zavrnitvijo, zato se je odločil obračunati z njo in z družino.

Simonič je sodišče prepričeval, da se ni hotel maščevati, hotel je le zgladiti spor z Marušo, ki ji je očital nezvestobo. »Želel sem, da bi naju Marušini starši potolažili in opogumili za nadaljevanje skupnega življenja. Maruša me tiste noči sploh pogledala ni, čeprav sem hudo pogrešal njene tolažilne besede. Motilo me je, da me Jože takrat ni povabil na pogovor v dnevno sobo, ampak me je napodil spat v avto,« je razloge za svoj nočni obisk 20. oziroma 21. februarja letos opisal Simonič, prepričan, da ga Maruša ni zapustila zaradi njegovega popivanja, pač pa zaradi drugega fanta.

»Počutil sem se ničvrednega in ponižanega, ti občutki so se poglabljali iz dneva v dan, zaradi česar sem si poskušal pomagati z alkoholom, ki pa je vse opisane občutke še bolj povečeval. Pri tem se mi je pojavila še slaba vest, saj sem zaradi Maruše zapustil svoj dom, ženo in hčer,« je dejal in dodal, da je Maruši dajal vse, ko pa ga je pustila, se je počutil osamljenega in izgubljenega. »Želja po Maruši mi je zatemnila razum, zato sem jih obiskal na njihovem domu. Pri tem sem izpadel nerodno, saj sem po nepotrebnem vzel pištolo, čeprav nisem imel namena nobenega ustreliti, zlasti ne iz nizkotnih nagibov,« je skušal prepričati sodnico Mojco Hode, a mu ni verjela.

»Tiste noči ste ogrozili štiri življenja, ravnali ste naklepno in iz nizkotnih nagibov ter brezobzirnega maščevanja,« je svojo odločitev med drugim obrazložila sodnica okrožnega sodišča Novo mesto Mojca Hode, ko je včeraj Simoniča obsodila na enotno kazen 17 let zapora – deset let za poskus umora, tri leta za povzročitev splošne nevarnosti, po leto in pol za nasilništvo, napad na uradno osebo in nasilje v družini.

Prihod policistov preprečil najhujše

Maruša je večkrat poskušala prekiniti zvezo s Tomažem, dokončno pa je odšla v petek, 13. februarja. Tomaž, ki se ga je zaradi bojev v ringu prijelo ime Satan, jo je po tem petku večkrat obiskal in jo prepričeval, naj se vrne. Tisto popoldne, bil je 20. februar, je ves dan popival, popoldne obiskal lokal njene družine v Dolenjskih Toplicah, kjer je razkazoval orožje in zvečer tudi dvakrat ustrelil pred lokalom. Nekaj pred polnočjo je šel na Marušin dom. Na dvorišču je streljal v zrak, potem pa vstopil v hišo. Tu je družino postrojil, mami uperil revolver v čelo, grozil in ustrahoval jih je, streljal v zrak vedno, ko mu kaj ni ugajalo. Pa odšteval, koliko nabojev še ima, in pri tem dejal, da potrebuje štiri zanje, enega pa zase. Enkrat je ustrelil celo Marušinemu očetu pod noge, ko pa je z orožjem nameril v Marušo, je njena mama planila v jok, oče pa je vstal. Takrat se je Tomaž obrnil in Jožeta F. zadel v ramo. Dekleti sta zbežali po stopnicah, Tomaž pa za njima, a ravno v tistem trenutku sta vstopila policista, saj je mama prej na skrivaj že klicala policijo. »Zgolj nepričakovani prihod policistov, ki vas je šokiral, je preprečil, da niste zasledovali Maruše, in kaj lahko bi sodili njej ali sebi,« je med drugim dejala sodnica in opozorila, da je imel v času dejanja po izračunu izvedenke v krvi 2,44 promila, kar je glede na to, da je vajen alkohola, srednja opitost.

Simoničev zagovornik Ivan Šalinovič, ki je prepričan o uspehu pritožbe na obsodilno sodbo, je opozoril na več protislovij. »Tožilstvo Simoniču očita poskus umora štiričlanske družine, a tega sploh ni mogel uresničiti, saj je imel v bobniču devet nabojev; sedem jih je izstrelil v strop in enega v tla, z osmim je zadel Jožeta F., ostal mu je torej le en naboj,« je prepričan odvetnik, čeprav je sodnica opozorila, da Simoniču tožilstvo očita le poskus umora Jožeta F. Odvetnik tudi meni, da tožilstvo zgolj pavšalno in ohlapno navaja, da je Simonič poln maščevanja, mržnje, zlobe in ljubosumja z nabitim revolverjem skozi garažna vrata vstopil v neosvetljeno hišo, da bi ustrahoval in umoril člane družine, nato pa še sebe. »Pri tem tožilec spregleda dejstvo, da je Simonič spoštljivo vstopil v hišo, celo sezul si je visoke športne copate. Patološki morilci se ne sezujejo, preden vstopijo, torej se tudi Simonič ni hotel maščevati,« je dejal, hkrati pa navedel še ugotovitve sodne izvedenke psihiatrinje, ki na glavni obravnavi ni mogla natančno opredeliti, ali je pri obtožencu mogoče zaslediti elemente brezobzirnega maščevanja.

A sodnica je na podlagi izjav in dokazov ocenila, da so vsi očitki iz obtožnice utemeljeni, in tudi pri izreku kazni povsem upoštevala višjega državnega tožilca Srečka Hočevarja. Ta je poudaril, da se je Simonič na dejanje tistega 21. februarja pripravil, da je prvo dejanje, torej poskus umora, ostalo le pri poskusu, pa gre zahvala hitremu posredovanju policistov. Sodba še ni pravnomočna, nanjo se bo zagotovo pritožil Simoničev odvetnik, je pa Simonič novomeško sodišče zapustil sila nejevoljen, saj je pričakoval nižjo kazen. Na predobravnavnem naroku je namreč tožilec zanj v primeru priznanja predlagal 12 let in pet mesecev zapora.