Tiskane izdaje
Ljubljana – V evropskem tednu mobilnosti, katerega namen je spodbujanje kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, so mnogi kolesarji na ljubljanskih ulicah za »nagrado« dobili položnico. Možje v modrem so namreč brez milosti kaznovali prekrške.
Pričakovati bi bilo, da bodo policisti in mestni redarji vsaj v tednu, ko se državljane spodbuja, naj se, če se le da, ne vozijo naokoli z avtomobili, raje kot kazen izrekli opozorilo, je bila realna slika povsem drugačna. Že prvega dne evropskega tedna mobilnosti so prežali nad kolesarji, ki so storili prekršek – najpogosteje je to vožnja po kolesarski stezi v napačno smer.
Z ljubljanske policijske uprave so nam sporočili, da policisti izvajajo nadzor nad kolesarji tako ob svojem rednem delu kot tudi v poostrenih nadzorih. Takšen je bil, recimo, v ponedeljek od 7. do 13. ure v okviru tedna mobilnosti. V tem vidijo pomemben dejavnik za izboljšanje prometne varnosti, prav tako ne zanemarjajo preventivnega delovanja in ozaveščanja kolesarjev na nevarnosti v prometu.
Kolesarji največkrat nevarni sami sebi
Čeprav je kritika, da gre pri neizprosnem kaznovanju kolesarjev prej za polnjenje proračuna kot skrb za varnost, včasih upravičena (možje postave kolesarje, ki vozijo v napačno smer, denimo, dosledno kaznujejo na delu Dunajske ceste, kjer je kolesarska steza precej široka in pregledna), ne moremo mimo dejstva, da so za nesreče največkrat krivi kolesarji sami. Predvsem zaradi neupoštevanja in nepoznavanja prometnih predpisov.
Najpogostejši prekrški kolesarjev so vožnja po kolesarski stezi v napačno smer, vožnja v rdečo luč, kolesarjenje po površinah, ki niso namenjene kolesarjem, neupoštevanje prometne signalizacije in vožnja pod vplivom alkohola.
Na območju ljubljanske policijske uprave so bili vzroki prometnih nesreč, v kateri je bil udeležen kolesar, neupoštevanje pravil o prednosti (letos je bilo 106 takšnih primerov), nepravilna stran in smer vožnje (64), neprilagojena hitrost (39) in nepravilni premiki z vozilom (25).
Vodstvo policije je že pred časom opozorilo, da bodo kolesarji čedalje bolj ogroženi udeleženci prometnih nesreč, napovedi pa se žal uresničujejo.
Krivdo za vse slabše razmere nosijo tako vozniki kot kolesarji, saj se prvi večkrat požvižgajo na to, da so kolesarji enakopravni udeleženci v prometu, ti pa se pogosto ne zavedajo, da so brez dvoma ranljivejši udeleženci v prometu, in bi morali biti zato še toliko bolj previdni.
Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da so bili letos do konca julija kolesarji udeleženi v 840 prometnih nesrečah, v katerih je umrlo pet kolesarjev, 693 se jih je huje ali lažje poškodovalo.
Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1361 kolesarjev, od tega je bil trk ali padec usoden za 14 kolesarjev, 1112 pa jih je odneslo s poškodbo. Največ kolesarskih nesreč je na območju PU Ljubljana, PU Maribor in PU Celje, najmanj pa na PU Novo mesto.
Najbolj neprizanesljivi so ljubljanski policisti
Pri pisanju položnic kolesarjem močno vodijo ljubljanski policisti, saj jih ti kaznujejo več kot njihovi kolegi po vsej Sloveniji skupaj. Lani so pri prekršku zalotili 3498 kolesarjev, medtem ko so jih v vseh drugih policijskih upravah skupaj oglobili 1163.
Medtem ko se kolesarji jezijo, da jih bo strogo kaznovanje le odgnalo s kolesa, pa na policiji pravijo, da delujejo tudi preventivno in da kršitelje na prekršek le opozorijo. O tem, koliko voznikov spravlja v nevarnost kolesarje, ko vozijo ali parkirajo na kolesarskih stezah, pa ne vodijo posebne evidence.
Za varno kolesarjenje je poleg upoštevanja prometnih predpisov vseh udeležencev na cesti najbrž potrebna tudi ustrezna prometna infrastruktura. Ravno to je večkrat očitek pristojnim službam, da je včasih nemogoče prekolesariti del poti brez prekrška, saj bi pri doslednem upoštevanju prometnih predpisov vožnja s kolesom trajala lahko celo dlje kot z vozilom ali peš.
Vinko Stojnšek z ljubljanske policijske uprave pojasnjuje, da so glede ureditve kolesarskih poti pristojnim organom predlagali, naj poleg stoječih prometnih znakov za boljšo vidnost prometne znake vrišejo tudi na kolesarske steze; na primer pred križišča, kjer kolesarji pogosto spregledajo prometni znak »križišče s prednostno cesto«.
