Tiskane izdaje
Ljubljana – »Ne vem, kako so bili ti krediti dani in ali je bilo pri tem kaj narobe, je pa politika spodbujala menedžerske prevzeme,« je na sojenju Bošku Šrotu in drugim zaradi prevzema Pivovarne Laško povedal nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič.
»Če država ni hotela, da bi se sklepali takšni posli, ki so danes predmet razprave, bi morala sprejeti zakone, ki bi to preprečevali. Ker jih ni bilo, je bila to stalna praksa,« je povedal Draško Veselinovič. Tovrstnih prevzemov, ko se za zavarovanje kredita zastavijo delnice podjetja, ki se ga prevzema, je bilo po njegovih besedah veliko, spodbujala pa jih je tudi politika. »Tujci so bili v Sloveniji nezaželeni lastniki, politiki so pri tem sledili javnemu mnenju,« je povedal. Veselinovič je tožilcu Jožetu Kozini pojasnil, da se banka ni spuščala v zakonitost financiranja kreditov.
Da se napoveduje preobrat v tej politiki, je Veselinovič izvedel kmalu po nastopu svoje službe v NLB, to pa je bil po njegovih besedah glavni vzrok, da je ponudil svoj odstop. Veselinovič je tudi na sodišču opisal, kako je s 1. februarjem 2009 nastopil svojo službo, že 17. aprila pa je podal odstopno izjavo. Nadzorni svet je odstopno izjavo sprejel 18. maja, nato pa je še nekaj časa opravljal funkcijo, da so lahko našli zamenjavo zanj.
Naj spomnimo, da so se pozivi po njegovem odstopu začeli po odločitvi NLB, da reprogramira 130 milijonov evrov posojila Infond Holdingu. »V banki sem dobil takšno stanje podedovano in kredit se je že prej podaljševal,« je dejal Veselinovič.
Ta je na sodišču pojasnil, da je šlo pri teh kreditih za kratkoročna posojila, ki so bila dana za dolgoročne namene. Težava slovenskih bank je bila to, da niso imela dolgoročnih virov financiranja. »Začela se je kriza, podjetja so v tujini izgubljala posle, gospodarska rast je upadla, vire financiranja pa je bilo v tujini težko dobiti. Zato je bilo nemogoče zahtevati, naj podjetja takoj vrnejo te kredite. To bi pomenilo stečaj teh podjetij,« je povedal.
Odstopil po sestanku s tremi ministri
Veselinovič je pojasnil, da je takratna vlada z zakonom prepovedala podaljšanje tovrstnih kreditov holdingom, ki so bili zavarovani z lastnimi delnicami. Dejal je, da so mu na neformalnem sestanku trije ministri takratne vlade – Matej Lahovnik, France Križanič in Mitja Gaspari – predstavili osnutek zakona, po katerem bi nacionalizirali za kar 2,5 milijarde evrov premoženja. »To so kasneje izpeljali v bolj mili obliki, a jaz del te zgodbe nisem hotel biti. Ocenil sem, da to ne bo dobro ne za komitente, ne za banko in ne državo, zato sem odstopil,« je povedal Veselinovič. Na vprašanje obrambe je pojasnil tudi, da so se nanj vrstili razni pritiski, tudi izpostavljanje v medijih.
Pojasnil je, da je bil Infond Holding dober komitent in da ni bilo nobenega razloga, da mu kredita ne bi podaljševali, saj je svoje obveznosti poravnaval. Po njegovih besedah je realno šlo vse od začetka za dolgoročen kredit 130 milijonov evrov, da bi ga povrnil, pa bi Infond Holding najbrž potreboval približno deset let. »Kredit je bil dobro zavarovan, delnice Mercatorja so bile tedaj vredne precej več, in sicer trikrat toliko, kot je za delnico zdaj plačal Agrokor,« je povedal. Med drugim je izrazil presenečenje, da je varuh konkurence pred leti družbam iz skupine preprečil prodajo Mercatorja, zdaj pa je prodajo dovolil. A v tistem času je proti prodaji nastopala tudi politika.
Očitki tožilstva se nanašajo na čas med 7. novembrom 2008 in 30. junijem 2009, ko je bil Šrot solastnik in direktor Atke Prima kot obvladujoče družbe koncerna ter hkrati direktor Pivovarne Laško in predsednik nadzornega sveta Pivovarne Union in Radenske. Tožilstvo mu očita zlorabo položaja in pravic pri odreditvi posojil, ki so jih morali Pivovarna Union, Radenska, Fructal, Pivovarna Laško in Delo dati Infond Holdingu in Centru naložbe, prek katerih je Šrot obvladoval laškega pivovarja in del Mercatorja za potrebe financiranja njegovega prevzema laškega pivovarja. Tako so bile Pivovarna Laško in odvisne družbe oškodovane za 109 milijonov evrov. V tej zadevi sta obtožena tudi Šrotova dolgoletna sodelavka, borznica Vesna Rosenfeld, nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in pravna oseba Atka Prima.
