Ponarejenih evrov lani več za dobro polovico

Ljubljana – Od uvedbe evra leta 2002 naj bi ponarejanje naše skupne evropske valute po ocenah povzročilo finančno škodo v višini najmanj 500 milijonov evrov. Prav zato so je evropska komisija pred časom predlagala strožje ukrepe proti storilcem kaznivih dejanj, ki ponarejajo bankovce in kovance evra.

Namen predloga je uvedba kazenskopravnih ukrepov za boljšo zaščito evra in drugih denarnih valut pred ponarejanjem. Ti ukrepi med drugim krepijo čezmejno preiskovanje in določajo najnižje meje kazni, vključno s kaznijo zapora, za najhujša kazniva dejanja ponarejanja. Predlog naj bi omogočil tudi analizo zaseženih ponaredkov med sodnim postopkom z namenom odkrivanja novih ponarejenih evrov v obtoku.

Kot so opozorili na komisiji, evropski državljani in podjetja zaupajo v pristnost bankovcev in kovancev, ki pa ni sama po sebi umevna. Evro je druga najpomembnejša denarna valuta na svetu, skupna je 17 državam in 330 milijonom ljudi, in evropska komisija bo zato sprejela vse potrebne ukrepe, da ne bo več tarča storilcev kaznivih dejanj, so sporočili. Če pripadniki kriminalnih združb ponarejajo denarno valuto, to namreč slabi javno zaupanje vanjo in močno vpliva tako na vlade kot na podjetja in posameznike.

V skladu z direktivo morajo države članice »pristojnim organom zagotoviti učinkovita preiskovalna orodja za razkrinkanje primerov ponarejanja, ki bodo primerljiva s preiskovalnimi orodji, uporabljenimi v boju proti organiziranemu kriminalu ali drugim hudim kaznivim dejanjem.« Komisija predlaga, da se za hujše primere proizvodnje in distribucije ponarejene denarne valute predpiše najnižja kazen najmanj šestih mesecev zapora. Poleg tega za kaznivo dejanje distribucije predlaga najvišjo kazen najmanj osmih let zapora (v Sloveniji je za ponarejanje denarja predvidena kazen med šest mesecev in osem let zapora oziroma od enega do deset let zapora, kadar gre za veliko količino).

Poleg tega direktiva državam članicam nalaga obveznost, da nacionalnim analitskim centrom za kovance zagotovijo možnost analize ponaredkov evra med sodnim postopkom, in sicer za namene odkrivanja novih ponaredkov evra v obtoku.

Skupna vrednost bankovcev evra v svetovnem obtoku je skoraj 913 milijard evrov, skupna vrednost kovancev pa približno 16 milijard.

V EU ugotavljajo, da so ukrepi nezadostni

Evro in druge denarne valute so še naprej tarča organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s ponarejanjem denarja, so pojasnili na komisiji: »Od uvedbe evra leta 2002 je njegovo ponarejanje povzročilo finančno škodo v višini najmanj 500 milijonov. Na to jasno kažejo zasegi večjega števila ponarejenih bankovcev in kovancev evra ter nenehno zapiranje nezakonitih tiskarn in kovnic denarja v Evropski uniji in zunaj nje. Ti dogodki kažejo, da so obstoječi ukrepi proti ponarejanju nezadostni in da je zato treba izboljšati zaščito evra pred ponarejanjem na evropski ravni. V drugi polovici leta 2012 je bilo namreč iz obtoka umaknjenih 280.000 ponarejenih bankovcev evra.«

Po podatkih Evropske centralne banke so tarča ponarejanja najpogosteje bankovci za 20 in 50 evrov. Večina (97,5 odstotka) ponaredkov, zaseženih v drugi polovici leta 2012, je bila odkrita v državah članicah evroobmočja, le približno dva odstotka ponaredkov sta bila odkrita v drugih državah članicah, v drugih delih sveta pa je bilo odkritih 0,5 odstotka ponaredkov.

Iz policijskega letnega poročila je razvidno, da je slovenska policija leta 2012 obravnavala 589 kaznivih dejanj ponarejanja denarja, lani pa 917, kar pomeni 55,7-odstotni porast. Leta 2012 je ovadila 67 osumljencev, lani pa 108.