Ponovno tehtanje o odškodnini za Mery Jane

Ustavno sodišče razveljavilo sodbi vrhovnega in višjega sodišča, ki sta odrekli denarni obliž pridelovalcu konopljinega piva.

Objavljeno
15. februar 2018 13.19
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Višje in vrhovno sodišče sta nesojenemu pridelovalcu konopljinega piva, Semičanu Zemirju Begiću, ki toži državo za škodo zaradi inšpekcijske prepovedi proizvodnje piva Mery Jane pred 20 leti, kršili ustavno pravico do povračila odškodnine. Ustavni sodniki so zato razveljavili sodbo vrhovnega in višjega sodišča ter slednjemu spis vrnili v novo presojo.

Zgodba se je začela 1998., ko je Zemir Begić začel variti pivo z izvlečkom hmelja in navadne konoplje, a je moral po obisku zdravstvene inšpektorice proizvodnjo in prodajo ustaviti zaradi suma, da pijača vsebuje za zdravje škodljive kanabinoidne snovi, domnevno tudi ni ustrezala predpisom, ki veljajo za živila v prometu. Semičan je po zaprtju pivovarne z devetimi zaposlenimi začel bíti papirnato vojno z ministrstvom za zdravje. Dvakrat mu je pritrdilo upravno sodišče, a brez uspeha, šele ko je v njegovo korist odločilo še vrhovno sodišče, je ministrstvo odločanje vrnilo inšpektoratu, ta pa je junija 2004, po šestih letih, ustavil postopek inšpekcijskega nadzora, prav tako je bil ustavljen postopek o prekršku proti Begiću oziroma njegovi družbi Izbor.

Ravnanje upravnih organov

Zaradi po njegovem prepričanju nezakonitega ravnanja inšpekcijskih organov se je odločil tožiti državo za 9,58 milijona evrov odškodnine (za izgubo zaslužka, prikrajšanje pri nezmožnosti uporabe blagovne znamke, izgubo hiše in drugih objektov ...) in 63.428 evrov mesečne rente. Okrožno sodišče je dvakrat ugotovilo odškodninsko odgovornost države, a je višje sodišče sodbo prvič razveljavilo, marca 2011 pa popolnoma spremenilo in presodilo v korist države. Menilo je, da mu inšpekcija ni prepovedala proizvajati in prodajati pijače Mery Jane, ker naj bi vsebovala kanabinoidne komponente, ampak ker ni imela opravljenega testa živil pred izročitvijo v promet in ustreznosti skladno s predpisi o zdravstveni neoporečnosti.

Begić je inšpekciji predložil šest izvidov, ki so dokazovali, da v napitku ni THC, a jim inšpekcija ni zaupala. Zato je testiranje surovine naročila centru za kriminalističnotehnične preiskave (CKTP), kjer so ugotovili, da napitek ne vsebuje prepovedanih substanc, so pa zaznali kanabinoidne komponente v esencah konoplje. Ker dvojnik vzorca za superanalizo ni bil odvzet, te ni bilo mogoče opraviti.

Vrhovno sodišče je decembra 2013 zavrnilo Begićevo revizijo, ustavno sodišče je primer vrnilo v ponovno presojo, a tudi z upoštevanjem dopolnitve revizije vrhovni sodniki mnenja niso spremenili. Po stališču višjega in vrhovnega sodišča inšpekcijska odločba, ki v izreku zgolj ponavlja tisto ravnanje, ki je prepovedano po samem zakonu, ne more biti nezakonita in zato tudi ne protipravna, zaradi česar ne more biti odškodninske odgovornosti države.

Sodišči kršili pravico do povračila škode

A ustavno sodišče v svoji zadnji odločbi opozarja, da je taka razlaga pomena izreka (upravne) odločbe v kontekstu razumevanja protipravnosti iz 26. člena ustave z vidika pravice do povračila škode zelo omejujoča. Sprejetje takega stališča – in sicer da pisna inšpekcijska odločba ni protipravna, saj v izreku zgolj ponavlja, kar piše že v zakonu, to je, da je »prepovedano dodajanje kanabinoidnih substanc« – pa bi povzročilo, da so inšpekcijski in drugi upravni organi zavarovani pred očitkom nezakonitosti in protipravnosti glede morebitne odškodninske odgovornosti, brž ko je v izreku odločbe zgolj ponovljeno besedilo zakona.

Varstvo pravice do povračila škode po mnenju ustavnega sodišča ne more biti učinkovito, če sodišče v odškodninskem sporu sporni upravni odločbi v škodo prizadete stranke pripiše popolnoma drugačno vsebino, kot so jo vsi udeleženci razumeli v upravnem postopku. Begić je po mnenju ustavnih sodnikov upravičeno upošteval, da mu država prepoveduje uporabo konkretnih sestavin pri izdelavi in prodaji pijače, kar pa je država želela uveljaviti v pravdi, pa je v nasprotju z načelom poštene uporabe pravic.