Na prejšnji obravnavi je okrožna državna tožilka trdila, da v svojem ravnanju kriminalist Darko Muženič ni kršil pravic kronske priče Hrvoja Osivnika in da dokazne dokumentacije ni pridobil z grožnjami ali z zvijačo. Popovič naj ne bi v času preiskave nikoli oporekal pristnosti dokumentacije, niti ni navajal, da bi jo Hrvoje Osivnik izročil zaradi kakih groženj ali zvijač. Še več, po njenem lahko Popovič sebi pripiše, če tudi Osivnik ni v kazenskem postopku, ker je namreč v davčnem postopku ves čas trdil, da ga nihče ne more nadomestiti pri vodenju družbe, niti Hrvoje Osivnik.
Boris Popovič je šele na tokratni obravnavi odgovoril na očitek državne tožilke. Še enkrat je povzel, da je kriminalist Osivnika obravnaval kot tajnega policijskega sodelavca, zato sta se tudi sestajala skrivaj celo v prostorih koprske osrednje knjižnice. »Listin, ki so bile ponarejene in ki jih je Osivnik pod grožnjami policije izročil Muženiču, v davčnem postopku sploh nisem videl, niti moj odvetnik ne, zato se o njih nisem mogel izreči. Zato je tožilkina trditev, da nisem nikoli povedal, da so listine ponarejene, navadno sprenevedanje in debela laž, saj sem ves čas trdil, da je to le politični konstrukt udbaških si,« je dejal Popovič in dodal, da si postopka proti njemu ni izmislil on, ampak tožilstvo in preiskovalni sodnik. Povedal je tudi, da je odločbo davčnega urada razveljavil sam davčni urad. »Zato seveda ne razumem, kaj sploh tukaj počnemo, razen tega, da se dobivamo in malo poklepetamo,« je dejal Popovič in ponovil stare argumente iz svojih zagovorov o političnem priporništvu in skrbno zrežirani akciji proti njemu.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela