Postopek proti Tošiću lahko teče naprej

Ljubljana - Postopek glede odvzema premoženja nezakonitega izvora Draganu Tošiću in sotoženim se bo, glede na odločbo ustavnega sodišča, očitno lahko nadaljeval. Ustavni sodniki so ugotovili neskladnost zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora le v prvi točki 4. člena, ki se nanaša na pomešanje nezakonitega z zakonitim premoženjem.

Ljubljansko okrožno sodišče je junija 2015 prekinilo postopek odločanja o tožbi za odvzem premoženja nezakonitega izvora (Zopni) zoper Tošića in sotožene (poleg Tošića in njegove žene Meri so toženi še družba Fundator, Mišo Vlaisavljević in družba Bela hiša), ker je razpravljajoči sodnik na ustavno sodišče dal zahtevo za oceno ustavnosti, saj je menil, da so nekateri členi zakona v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost z ustavo pri presoji 1. točke 4. člena nekdanjega zakona (odločalo je o določbah Zopni pred spremembo - ta je bila 2014.), kolikor je kot premoženje nezakonitega izvora opredeljevala tudi premoženje, ki je pomešano s premoženjem nezakonitega izvora, in s tem omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženja. Ustavni sodniki so zato določili način izvršitve svoje odločbe, in sicer da se, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, delež premoženja nezakonitega izvora pa v pomešanem predmetu ni le neznaten.

Če takega namena pri pomešanju ni bilo ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, pa se odvzame idealni delež tega predmeta, tako da se vzpostavi solastnina oziroma soimetništvo države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora, in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet.

Domneva se namreč, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, tožena stranka pa lahko tako domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena.

»Ustavno sodišče ni odločilo o bistvenih vprašanjih, ki zadevajo vse postopke po Zopni in to je, ali je zakon skladen z ustavo ali ne. Ni ključno vprašanje, ali je neustavna ena beseda ali en odstavek enega člena zakona, ampak ali je celoten zakon skladen z ustavo,« pravi Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa Tošića. Meni, da se ustavno sodišče »odloča parcialno oziroma se odločitvi celo izogne, ne odloči pa o tistem, kar pričakujejo sodišče in stranke«. Bistveni vprašanji pa sta, ali je z ustavo skladno obrnjeno dokazno breme ter ali so lahko v postopku osebe, ki niso bile obsojene za kaznivo dejanje.

Ustavno sodišče je pri presoji, ali je bila definicija premoženja nezakonitega izvora v skladu z ustavno zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov, presodilo, da je z ustaljenimi metodami razlage mogoče ugotoviti vsebino opredelitve premoženja nezakonitega izvora v 1. točki 4. člena ter v prvem odstavku 5. člena Zopni, zato izpodbijani določbi nista bili v neskladju z načelom jasnosti in določnosti zakona. Enako je ugotovilo glede ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora, kolikor se je nanašala na zakonca obdolženca (osumljenca, obsojenca ali zapustnika), pri presoji, ali je bila skladna z ustavo ureditev, po kateri se odvzamejo premoženjski predmeti, ki so nezakonitega izvora, tudi tedaj, ko ti sodijo v skupno premoženje obdolženca in njegovega zakonca, pa je ocenilo, da ureditev sicer posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja, vendar je poseg ustavno dopusten.

Sodnica Dunja Jadek Pensa je v odklonilnem ločenem mnenju, ki se mu pridružuje Jadranka Sovdat, očitala večini, da je presojala tudi ustavnost določb, ki je okrožno sodišče sploh ni dalo v presojo. Presoja, da člena, ki se nanašata na odvzem premoženja zakoncu obdolženca, nista neskladna z ustavo, bo po njunem mnenju odločujoče vplivala na izid konkretnega pravdnega postopka oziroma odvzema premoženja Tošiću in njegovi ženi. Zakon namreč zapoveduje odvzem doslej nedoločenega deleža zakonca na skupnem premoženju, pridobljenega z delom, s čimer po mnenju dveh sodnic morebitni ugovor zakonca tožene osebe na odvzem njegovega deleža premoženja nezakonitega izvora postane pravno nepomemben. Po mnenju Jadek Pense bi to vprašanje moralo biti v presoji tistega sodišča, ki presoja o konkretnem zahtevku za odvzem premoženja nezakonitega izvora, in ne ustavnih sodnikov.

Na okrožno sodišče smo naslovili vprašanja o tem, kako in kdaj se bo nadaljeval postopek proti Tošiću in sotoženim oziroma kako komentirajo odločitev ustavnega sodišča. Odgovorili so nam, da nam bodo komentar odločbe oziroma odgovore posredovali takoj, ko bodo preučili odločbo ustavnih sodnikov.