Potapljača sta umrla zaradi kopice napak

Smrt dveh slovenskih potapljačev v morskem rezervatu Miramare pri Trstu v nesreči 25. julija je bila posledica tehničnih in organizacijskih napak, ki so jih zagrešili italijanski organizatorji potapljaškega tečaja in demonstracije zahtevnejše potapljaške opreme z napravo »rebreather«.

Objavljeno
21. december 2010 22.42
Boris Šuligoj, Obala
Boris Šuligoj, Obala
Piran - Smrt dveh slovenskih potapljačev v morskem rezervatu Miramare pri Trstu v nesreči 25. julija je bila posledica tehničnih in organizacijskih napak, ki so jih zagrešili italijanski organizatorji potapljaškega tečaja in demonstracije zahtevnejše potapljaške opreme z napravo »rebreather«, je včeraj na predstavitvi in analizi izvedenskega pregleda na Morski biološki postaji Piran povedal Damir Podnar, izkušeni potapljač in inštruktor, član strokovne skupine, ki je po nesreči pregledala opremo.

»Zapečateno opremo smo si natančno ogledali avgusta, ves postopek je posnet in natančno zapisan, tako, da o posameznih ugotovitvah ne more biti dvomov. Na eni od potapljaških oprem smo ugotovili, da ni bilo cevke, ki povezuje dozator in dihalno vrečo. To pomeni, da v dihalno vrečo ni prihajala potrebna mešanica zraka. Pri drugi napravi je bilo tesnilo v regulatorju prve stopnje (na dihalniku) tako obrabljeno, da je zrak uhajal iz sistema. Poleg teh dveh večjih tehničnih napak smo odkrili še več manjših; denimo, da jeklenke niso imele predpisanih atestov, čeprav bi starejše morale imeti opravljen atest vsaki dve leti. To dokazuje, kako neprofesionalno je za opremo skrbel njen lastnik,« je dejal Damir Podnar, ki je prepričan, da se nesreča kljub katastrofalno slabo vzdrževani opremi ne bi smela zgoditi, saj bi morala oba tečajnika imeti ob sebi inštruktorja, ki bi morala prej kot v minuti opaziti, da z njima ni vse v redu.

Zaradi tehničnih napak na opremi sta oba potapljača vdihovala neprimerno mešanico zraka, vsebnost kisika se je z obveznih 30 odstotkov znižala na manj kot 20, pa tudi CO 2 ni bilo, ki bi spodbujal potapljača k dihanju. V obeh primerih je prišlo do hipoksije, pomanjkanja kisika, sledila je nezavest in poznejša smrt. Oba potapljača sta se potopila v isti skupini skupaj s samo enim inštruktorjem.

Potop na štiri metre globoko dno bi moral biti za oba izkušena potapljača zanemarljivo lahek. Da je z Žigo Dobrajcem nekaj narobe, je njegov inštruktor spremljevalec opazil šele po petih ali šestih minutah in ga povlekel na kopno, kjer so mu takoj začeli dajati prvo pomoč. Po 40 minutah so ga prepeljali v tržaško bolnišnico Katinara, kjer so mu po treh dneh odpovedali vsi vitalni organi. Med reševanjem Dobrajca je pod vodo ostal tudi Samo Alajbegović.

Damir Podnar je povedal, da se organizatorji tečaja (tržaško podjetje N.U.E.T.) izgovarjajo, da ni šlo za tečaj, temveč za demonstracijo posebne potapljaške tehnike. Podnar včeraj ni vedel povedati, ali je Gianpaolo Consuli preiskovalnim organom že napisal izvedensko mnenje in kaj v njem piše. Italijanska policija je osumila in ovadila tri ljudi (predstavnika proizvajalca opreme H.B.T. in dva predstavnika družbe N.U.E.T.), vendar tožilstvo doslej obtožnice še ni napisalo.