Tiskane izdaje
Ljubljana – Članek z zgovornim naslovom »Bojan Prašnikar vzel podkupnino«, objavljen v Slovenskih novicah 3. januarja 2004, je pripeljal na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča avtorja besedila, novinarja Mitjo Lomovška.
Nekdanji selektor nogometne reprezentance Bojan Prašnikar mu z zasebno tožbo očita žaljivo obdolžitev zaradi objave neresnic in zahteva poleg kazni zaradi žalitve časti in dobrega imena tudi 10.400 evrov za povzročeno nepremoženjsko škodo. Včeraj so na prvi obravnavi zaslišali Lomovška in Prašnikarja, prihodnjič, 27. marca, pa bodo na prostor za priče povabili župana občine Zavrč in nekdanjega priložnostnega nogometnega menedžerja Mirana Vuka, čigar sporna izjava je sprožila ta postopek.
Sporni članek je v glavnem citirana izjava ljubitelja nogometa in podjetnika Vuka. Ta je zatrdil, da je moral nekdanjemu reprezentančnemu selektorju Bojanu Prašnikarju, ko je bil ta še trener nogometnega kluba Maribor, pred leti plačati podkupnino, da je njegov takratni varovanec Nastja Čeh redno igral v prvi enajsterici, in da je za Maribor pod Prašnikarjevim vodstvom igral Marko Kmetec. Omenil je še, da je za to, da so Čeha v Mariboru vzeli, moral takratnemu tehničnemu direktorju Željku Fundaku na roke izplačati še 18.000 mark. »Gospod Prašnikar je od mene dobil denar zato, ker si je preprosto vedno našel žrtve in je moral nekaj ljudi spreti med seboj. Sem pač moral plačati in ni bilo druge rešitve, kot da ga tako spravim v dobro voljo. Dvakrat sva se dobila in rešila stvar. Prvič in drugič. Vsakič je bilo 5000 mark v kuverti na roko, brez potrdila. Zato da sta oba igrala v prvi postavi in da je bil nekako mir, da nista bila več v nemilosti pri trenerju. To je bilo v letih 1997 in 1998,« je novinar zapisal Vukove besede.
V istem članku je Lomovšek še povzel Vukovo trditev in to se je prav tako znašlo v tožbi: »Iz Vukovih besed je jasno razvidno, da je Prašnikarju moral plačati podkupnino, da sta njegova varovanca igrala v prvi postavi. Upamo, da se kaj takšnega ne dogaja v naši reprezentanci in da Prašnikar vabi igralce v moštvo le zaradi njihove kakovosti, ne pa zaradi takšnih spodbud, kakršne je v primerih Kmetec in Čeh dobil od menedžerja obeh igralcev. Vuk je torej poleg plač, prispevkov, zavarovanja, dveh avtomobilov, odškodnine in Fundakove sprejemnine v investicijo Nastje Čeha v letih 1996–1999 plačal še 7500 mark podkupnine Prašnikarju (ostanek 2500 od 10.000 mark je označen kot naložba v Kmetca). Vse skupaj pomeni 10,229.281 vloženih tolarjev.«
Več o tem si preberite v petkovem tiskanem Delu
