Tiskane izdaje
Ljubljana – Kar 1066 tožb policistov je sodišče prejšnji petek vročilo državnemu pravobranilstvu. V njih policisti trdijo, da jim država kot delodajalec več let krši pravice glede delovnega časa in plačila za opravljeno delo ter jim posledično nepravilno izplačuje nadure.
Policisti namreč zatrjujejo, da država ne upošteva izravnave ur dela (povprečne delovne obveznosti oziroma polnega delovnega časa 40 ur na teden) znotraj šestmesečnega referenčnega obdobja, ki je zakonsko predpisano v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa. Namesto da bi jim izplačala presežek ur ob koncu posameznega referenčnega obdobja, nadure prenese v naslednje referenčno obdobje in pri tem presežek ur ne izplača, ampak jim brez njihovega soglasja odreja proste ure in celodnevne odsotnosti z dela.
Z vnaprejšnjim razporejanjem dela po trditvah policistov država krši tudi omejitev iz uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki za neenakomerno razporejeni delovni čas dopušča največ 50 ur dela na teden, saj policistom odreja delo tudi čez to omejitev, nadur pa nato ne priznava in ne izplačuje.
Naslednji očitek policistov je, da jim delodajalec zaradi neupoštevanja izravnave v referenčnem obdobju oziroma v nasprotju z določili že omenjene uredbe, ki določa največ 50 ur in minimalno 30 ur na teden, iz enega v drugo referenčno obdobje prenaša tudi »pomanjkanje števila ur«, ki nastane zaradi nezakonitega razporejanja dela nadrejenih. Tožbe se nanašajo na nadure, opravljene od leta 2008, natančne vrednosti zahtevkov pa tožniki niso opredelili, ampak so jih določili opisno.
Kadrovsko podhranjeni
Pravobranilstvo mora na tožbe odgovoriti v 30 dneh, kar je glede na kadrovski primanjkljaj zelo velika obremenitev zaposlenih, poudarja Anita Drev, predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostjo. »Odgovore na tožbe namreč lahko pripravlja le pet državnih pravobranilcev, dva pomočnika pravobranilca in ena strokovna sodelavka, ki so v skladu z letnim razporedom dela razporejeni v delovnopravni in socialnopravni oddelek.
Pravobranilstvo v tovrstnih primerih množičnega pripada sicer poskuša reševati položaj tudi z notranjimi prerazporeditvami, toda število razporejenih zaposlenih na delovnopravni in socialnopravni oddelek je glede na obseg dela in pripad zadev na drugih področjih dela že doseglo svoj maksimum.«
Na pravobranilstvu namreč že nekaj let zaznavajo trend povečevanja števila zadev, medtem ko je trend zaposlovanja ravno obraten, saj se je število pravobranilcev in njihovih pomočnikov kljub povečanemu obsegu dela v zadnjih petih letih samo zmanjševalo. Trenutno je zaposlenih 51 državnih pravobranilcev (34 na sedežu v Ljubljani in 17 na zunanjih oddelkih) ter šest pomočnikov (od tega trije v Ljubljani), kar je 21 odstotkov manj od števila funkcionarjev, ki ga za pravobranilstvo določa pravilnik.
Na zelo povečan obseg dela in s tem povezano kadrovsko problematiko opozarjajo že več let, v prihodnje pa zaradi zakonodajnih sprememb in zaveze za izboljšanje stanja v sodstvu, ki sta jo junija podpisala vlada in vrhovno sodišče, pričakujejo še večji pripad zadev. »Dinamika in obseg dela državnega pravobranilstva sta namreč večinoma odvisna predvsem od dinamike dela sodišč (tudi mednarodnih, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije) ter drugih pravosodnih in državnih organov, ne nazadnje pa tudi od razmer v državi, ki posredno ali neposredno vplivajo na število sporov z državo,« opozarja Drevova.
Ministrstvo za pravosodje in finance so na to opozorili že večkrat, nazadnje avgusta, ko so zaprosili za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev. Kljub povečanem obsegu dela imajo za letos in za prihodnje leto v proračunu namreč predvideno celo manj denarja, ki bi omogočal dodatno zaposlovanje kot v preteklosti.
»Trenutno so zadeve v postopku triaže, zato na tej stopnji še ni mogoče napovedati, koliko sodnikov jih bo reševalo,« nam je glede na tudi za sodišče zajetni zalogaj sporočila začasna predsednica ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča Nada Perič Vlaj.
