Pravobranilstvo zavrnilo Trohov zahtevek

Ljubljana – Potem ko sta se mediatorja v sporu med državo in Ladislavom Troho odločila, da končata postopek mediacije, ker so razlike med obema strankama ostale nepremostljive in sta o tem obvestila državno pravobranilstvo, je to Trohov odškodninski zahtevek zavrnilo kot neutemeljenega.

Na pravobranilstvu pojasnjujejo, da iz dopisa, ki ga je predložil Troha (pravobranilstvo ga je prejelo 7. avgusta), ne izhaja, da bi bil skladno z zakonom upravičen do kakršne koli odškodnine. »Vsebina odškodninskega zahtevka je izjemno skopa, zahtevek ni izkazan, zato je lahko državno pravobranilstvo zgolj ugotovilo, da je vlagateljev zahtevek popolnoma nesubstanciran (odškodninski zahtevek je zgolj postavljen, niso pa navedena dejstva in dokazi, ki bi ga utemeljevala) in tudi neutemeljen,« pojasnjuje predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostjo Anita Drev.

»Nepremostljive razlike«

Mediatorja, pravnik Andrej Razdrih in psihologinja Anka Stojan, sta se pred približno tremi tedni odločila za konec postopka mediacije, saj so »kljub intenzivnim prizadevanjem za posredovanje v sporu in pomembnim popuščanjem obeh strank razlike ostale nepremostljive«, zato niso dosegli sporazumne rešitve spora. Ker se je mediacija končala z dnem izjave mediatorjev, da nadaljevanje postopka ni smiselno, je državno pravobranilstvo odgovorilo na Trohov zahtevek in ga zavrnilo.

Pravobranilstvo je Troho pred zavrnitvijo zahtevka pozvalo, naj zahtevek dopolni, kar je »formalno, ne pa tudi vsebinsko storil, vendar je tudi po proučitvi vsebine, pravnih podlag in utemeljenosti dopolnitev iz dodatnih dveh dopisov ugotovilo, da vlagatelj na podlagi predstavljene dokumentacije do odškodnine ni upravičen«, svojo odločitev pa je pravobranilstvo pojasnilo in utemeljilo pri vsaki posamezni zahtevi, še pravijo na pravobranilstvu.

Opozarjajo, da glede na pravno ureditev odškodninske odgovornosti v Republiki Sloveniji morajo biti za zahtevo in posledično »za izplačilo kakršnega koli zneska iz tega naslova, torej denarne odškodnine, podani vsi štirje zakonsko predpisani elementi odškodninske odgovornosti. Izplačilo kakršnega koli denarnega zneska brez pravne podlage bi pomenilo ravnanje, ki bi bilo nezakonito in bi imelo tudi znake korupcije.« Troha je zahteval 4.518.000 evrov.

Gladovna stavka

Znano je, da je Troha pred vladnim poslopjem na Gregorčičevi začel gladovno stavkati 10. junija po incidentu na soočenju na Radioteleviziji Slovenija pred referendumom o arhivih (po 57 dneh je stavko preselil pred stavbo nacionalne televizije). Med razpravo se je močno razburil in na tla zabrisal sveženj gradiva in ob tem dejal, da ga preganjajo v več sodnih postopkih, čeprav zagotavlja, da ni storil ničesar.

Troha se je za gladovno stavko odločil zaradi »odgovornosti tistih, ki so imeli moč, pa niso ničesar storili, da bi bili kaznovani tisti, ki so nekaj storili«, z njo pa zahteva kazensko in materialno odgovornost za visoke pooblaščene osebe in politične funkcionarje, ki so po njegovih besedah zagrešili več kaznivih dejanj ali pa opustili dolžno ravnanje (uničenje 80 odstotkov arhivskega gradiva Udbe, nezakonita trgovina z orožjem, nenadzorovana privatizacija, politično dodeljevanje posojil).

Med njegovimi zahtevami je ustavitev vseh »montiranih kazenskih postopkov« proti njemu in ustavitev vseh izvršb, ki so posledica »načrtnega finančnega in duševnega uničevanja njegove družine od 1994. s popolno zlorabo oblasti«.

Vlada seznanjena z zahtevami

Med gladovno stavko je Troha pil zgolj vodo, zaradi vladne odločitve v začetku avgusta, da se opravi mediacija, pa je stavko omilil in začel piti sokove. Vlada se je seznanila z njegovimi zahtevami in se na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja odločila, da se glede na okoliščine primera ter obsežnost in številnost zahtev o spornem razmerju oziroma razmerjih opravi mediacija.

Kljub po mnenju nekaterih poznavalcev že na prvi pogled precej očitno nerealnemu in neutemeljenemu zahtevku se je vlada v odhajanju odločila za mediacijo in pravobranilstvu naročila, naj sklene sporazum o mediaciji in v mediacijskem postopku preveri vsebino, pravne temelje in upravičenost civilnopravnih zahtevkov.