Tiskane izdaje
Krško – Tik pred razglasitvijo sodbe Alojzu Radeju je opeharjena družba Iteo Raka, kjer je bil Radej delovodja, vložila zahtevek za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka. Sodnici Cvetki Ogorevc Sotelšek ni preostalo drugega, kot da kazensko zadevo vrne v fazo glavne obravnave.
»To presega vse meje in je nedopustno, da nekdo tik pred razglasitvijo sodbe poda zahtevek za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka,« se je v sodni dvorani jezila Radejeva zagovornica Kristina Jalovec.
Državno tožilstvo je že na začetku kazenskega postopka podalo predlog za začasno zavarovanje odvzema premoženja, saj se je balo, da bi Radej, ki v dveh letih s svojega bančnega računa ni dvignil niti centa, nakupil pa za 116.000 evrov premičnin in nepremičnin, na bančnem računu pa je imel še sto tisočakov, odtujil to premoženje.
Oškodovana družba, ki je očitno predvidevala, da bo Radej obsojen in da mu bo sodišče naložilo, da mora plačati tudi 120.000 evrov premoženjskopravnega zahtevka, se je zbala, da bo po odpravi sklepa o začasnem zavarovanju odvzema premoženja pa do pravnomočnosti sodbe Radej svoje premoženje prodal.
Z vsemi sredstvi poskušal preprečiti hišno preiskavo
Sevničan Alojz Radej s Krajnih Brd nad Blanco naj bi v dveh letih svoje premoženje povečal za dobrih dvesto tisočakov. Polovico denarja je porabil za nakup vozil, stanovanjske hiše in zemljišč, nekaj gotovine so našli tudi pri hišni preiskavi, ki se ji je krčevito upiral, saj je bil z otroki nekaj ur zaprt v hiši in ni hotel odpreti. Ko pa so pripeljali ženo, ga je pregovorila, da je odprl, a sta z očetom hotela na hitro skriti enega od avtomobilov, v katerem so bili očitno dokazi o njegovih nečednih poslih.
Radej, ki se je v primerjavi z direktorjem družbe Iteo Raka Alojzem Češnovarjem spoznal na svoj posel, je ob prihodu v družbo kmalu pridobil direktorjevo zaupanje in postal tako rekoč prvi človek v družbi. To je kmalu začel izkoriščati, vendar ni zahteval večje plače, temveč se je lotil goljufij. Pred štirimi leti je od direktorja Češnovarja zahteval 60.000 evrov, češ da jih je izročil nadzornemu zaradi nedosledne gradnje ceste na Impoljci. Direktor se je zbal, da bo Radej družbo zapustil, zato mu je izročil obljubljenih »šestdeset jurčkov«.
Pozneje je na račun nadzornega zahteval še 120 tisočakov, a mu jih direktor ni hotel dati, prav tako ni soglašal s 15.000 evri na račun gradnje ceste v Šentjerneju. Zato naj bi se Radej poslužil drugačnega načina. Na račun družbe naj bi poasfaltiral vsaj dvanajst dvorišč, za katera direktor sploh ni vedel, denar pa pospravil v svoj žep, iz skladišča družbe naj bi odpeljal tudi vsaj petinpetdeset kubičnih metrov kamenja za gradnjo opornega zidu okrog svoje hiše.
Obtoženi trdi, da ni kriv, ampak da gre za konstrukt
Tožilstvo je zanj predlagalo pet let in šest mesecev zaporne kazni, 5000 evrov stranske denarne kazni in dveletno prepoved opravljana poklica, družba Iteo pa od Radeja terja 120.000 evrov.
Obtoženi trdi, da ni kriv, ampak da gre za konstrukt oziroma za maščevanje direktorja Češnovarja po tem, ko je Radej ugotovil, da delavcem ne plačuje obveznih prispevkov.
