Pregnani Romi še vedno čakajo pomoč

Ljubljana Ambrus, Ivančna Gorica – Okrog 35 Romov iz romskega naselja pri kraju Ambrus se po besedah predsednika romskega društva Novo mesto in tamkajšnjega novega romskega svetnika Zorana Grma nahaja v gozdu pri Ivančni Gorici. Grm je ob obisku Romov danes dejal, da so jim krajani Ambrusa prepovedali vrnitev na svoje domove, dokler ne bosta ustrezno ukrepali država in občina Ivančna Gorica. Trenutno v improviziranih šotorih sredi gozda živi tudi okrog 20 otrok, starih od treh mesecev do 15 let ter ena nosečnica.

Grm je dejal, da si v romskem društvu prizadevajo, da bi od Rdečega križa dobili vsaj primerne šotore, od župana Ivančne Gorice Jerneja Lampreta pa pričakujejo, da bo občina v sodelovanju z državo v roku enega tedna našla rešitev za pregnane Rome. "Pogovore z županom z možnostjo čimprejšnje rešitve načrtujemo v naslednjih dneh," je poudaril Grm.

Minister Zver za umiritev strasti v Ambrusu

Minister za šolstvo in šport Milan Zver in predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Horvat Muc sta pozvala večinsko prebivalstvo v Ambrusu in romsko skupnost k umiritvi strasti. "Predvsem je treba poskrbeti za varnost vseh prebivalcev območja, saj je konflikt dosegel vrelišče", je dejal Zver, ki še poudarja, da je treba konflikt urejati z dogovorom med obema stranema.

Zver meni, da "zelo ostre zahteve" krajanov po brezpogojni preselitvi Romov iz bližine naselja niso primerne, saj Romi tam živijo že vrsto let, med njimi pa so tudi šoloobvezni otroci. V 21. stoletju ni mogoče pristati na to, da bi koga nasilno izselili z nekega območja, je dejal minister. Je pa pozdravil sklep krajanov o ustanovitvi komisije, ki se bo pogajala z državo in občino.

Minister meni, da je treba občini Ivančna Gorica pomagati pri iskanju rešitev glede nastanitve Romov, predvsem preko okoljskega ministrstva, rešitve pa je treba iskati v dogovoru z romsko skupnostjo. Poudaril je še, da je država zadnja štiri leta občinam namenila približno milijardo tolarjev za ureditev bivanjskih razmer v romskih naseljih, po njegovih informacijah pa občina Ivančna Gorica sredstev ni prejela, saj se ni prijavljala na razpise.

Krajani Ambrusa in okoliških vasi so na včerajšnjem zboru krajanov soglasno sklenili, da se morajo Romi umakniti iz bližine njihovega naselja, sicer se ne bodo udeležili drugega kroga lokalnih volitev. V zvezi z romsko problematiko v Ambrusu pa je direktor urada za narodnosti Stanko Baluh danes dejal, da je vlada RS že leta 1995 sprejela celovit in temeljni program reševanja romske problematike. V letih 1999 in 2004 je program ponovno pregledala ter ugotovila, da je treba sprejeti še dodatne sklepe za spodbudo reševanja te problematike oziroma, kot ji pravi Baluh, tematike.

Predlog Zakona o romski skupnosti

Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je predstavil predlog Zakona o romski skupnosti, ki so ga usklajevala različnima ministrstva, velja za edinstvenega v Evropi, je osnova za širše reševanje problemov. Za njegovo dokončno delovanje v praksi pa bo še vedno potrebno učinkovito izvajanje področne zakonodaje, ki se prav tako ukvarja z romsko problematiko v Sloveniji.

Baluh je dejal, da naj bi se zakon ukvarjal predvsem s pravicami Romov in odgovornostjo državnih ter lokalnih organov za uresničevanje romskih pravic in dolžnosti.

Zakon striktno zasleduje prepoved diskriminacije, predvsem na področju zaposlovanja in izobraževanja Romov ter socialnega varstva. Baluh je poudaril, da imajo v okviru predloga zakona Romi poleg že določenih pravic in dolžnosti še dodatne pravice, predvsem kar se tiče bivalnih razmer. Zakon tako opredeljuje nekakšno pozitivno diskriminacijo, je poudaril Baluh.

Zakon na novo opredeljuje tudi organiziranost romske skupnosti na državni in lokalni ravni, ki predvideva tudi posebno krovno organizacijo na državni ravni s participacijo Romov.

Kljub temu predviden zakon ne bo rešil vseh sedanjih težav Romov, med njimi tudi ne probema nestrpnosti med Romi in večinskim prebivalstvom, ravno zato je pomembno dosledno izvrševanje sedanje področne zakonodaje, je poudaril Baluh.

Dobro urejeno vprašanje družbene integriranosti Romov

Vprašanje družbene integriranosti Romov je v Sloveniji, gledano v celoti, dobro urejeno, še pravi Baluh, a dodaja, da do pomanjkanja komunikacije prihaja na relaciji država - lokalne skupnosti, v nekaterih dolenjskih občinah pa je posledica ne-integriranosti Romov tudi v neaktivnem delu pristojnih služb na lokalni ravni.

Naloga urada za narodnosti ima v tem primeru vlogo, da ministrstva, zadolžena za reševanje romske tematike, spodbuja k aktivnejšemu iskanju rešitev. Vsi programi in sklepi vlade tako vključujejo reševanje romske tematike, v katerih so udeleženi tudi člani romskih skupnosti, pojasnjuje Baluh.

Krajani Ambrusa: Romi se morajo umakniti

V Suhi krajini so se silovito odzvali na novico, da je preiskovalna sodnica v Ljubljani izpustila na prostost napadalca slovenske narodnosti Romana Čmaka na 57-letnega domačina Jožeta Šinkovca. Včeraj zjutraj so neznani storilci zažgali Čmakov avto ford fiesta, ki je bil parkiran pod romskim naseljem ob regionalni cesti. Že prej, v noči na četrtek, pa je lastnik zemljišča v Žalni v grosupeljski občini s svojim bratom hotel pregnati Rome, kamor so se naselili iz strahu pred maščevanjem. Domačini v Ambrusu in Zagradcu še naprej vztrajajo, da Romi pri njih nimajo več kaj iskati.

Kakor smo izvedeli, so takoj po večernem televizijskem dnevniku na grosupeljski policijski postaji začeli zvoniti telefoni ogorčenih domačinov. Zahtevali so, da se Romi nemudoma umaknejo iz bližine njihovega naselja. Razburila jih je namreč izjava enega izmed Romov, da bodo začeli postavljati barake. Kakor je pojasnil komandir policistov Vinko Ribič, so se policisti takoj odpravili na kraj dogodka in Romom v skladu z zakonom o javnem redu in miru izrekli denarne kazni zaradi motenja posesti. Hkrati pa so obvestili tudi grosupeljsko občino. »Zdaj je na potezi nekdo drug, saj policija nima zakonskih pristojnosti, da bi Rome preselila drugam,« je razložil Ribič. Izvedeli smo, da gorečega avta gasilci niso hoteli pogasiti zato, ker jim je pred nekaj leti prav Čmak ob podobnem dogodku grozil s pištolo.

Ostarela in bolehna Rominja Jelka Strojan je povedala svojo zgodbo, češ da so jih pozno ponoči s terenskim vozilom osvetljevali in nadlegovali krajani Prinče vasi pri Ambrusu. »Streljaj, streljaj!« je menda vpil nekdo v avtu, medtem ko so romski otroci jokali, ženske pa so vpile na pomoč. »Neznani« nadlegovalci(a) so uporabili filmsko metodo zastraševanja s hitrim speljevanjem vozila, da je pesek izpod koles frčal daleč naokoli.

Včeraj so se v grosupeljski občini sestali predstavniki policije in občine ter sklenili, da se morajo Romi, ki so zasedli zasebna kmetijska in gozdna zemljišča, umakniti v 24 urah, v nasprotnem primeru bodo zoper njih ukrepali. Kakor je povedal grosupeljski župan Janez Lesjak, bo občina uporabila vsa zakonska sredstva, da se Romi odstranijo, saj nepovabljeni ivanški sosedje pri njih niso zaželeni.