Tiskane izdaje
Ljubljana - Kazensko ovadbo so na Nacionalnem preiskovalnem uradu spisali pred dvema letoma, specializirano državno tožilstvo pa ljubljanskemu županu očita, da je zlorabil svoj uradni položaj, da bi družbi Grep, d. o. o., pridobil veliko premoženjsko korist v višini 1,4 milijona evrov, ko je septembra 2010 potrdil obračun izvedenih del družbe glede sanacije gramozne jame po sistemu »na ključ«. Grepu je nato od oktobra do decembra 2010 odredil izplačilo 5,61 milijona evrov, čeprav so dela po prepričanju tožilstva vredna precej manj. Projektni svet naj bi bil februarja tega leta sklenil, da morajo biti dela obračunana po sistemu »na enoto«, vredna naj bi bila 4,2 milijona evrov po ponudbi SCT, tolikšno vrednost del pa je aprila 2010 potrdila družba N-Invest kot supernadzornik MOL glede sanacije gramozne jame.
V tožilski zahtevi sta se poleg Zorana Jankovića znašli tudi takratna podžupanja Jadranka Dakić in vodja projektne skupine Darja Lesjak, ker sta skupaj z Jankovićem sklenili dogovor s takratnima direktorjema Grepa Urošem Ogrinom in Zlatkom Srako (tudi članoma projektnega sveta). Zadnjima je tožilstvo očitalo pomoč pri kaznivem dejanju ter preslepitev pri pridobitvi posojila in ponarejanje listin, saj naj bi več kot petmilijonsko bančno posojilo Grepu pridobila z lažno dokumentacijo. Zaradi pomoči pri tem naj bi bil ovaden tudi Janković.
Sodišče v delu tožilske zahteve za preiskavo, ki se nanaša na pridobivanje posojila, po naših podatkih še ni odločilo, Janković pa se je na svoji spletni strani pohvalil, da je sodišče tožilsko zahtevo v zvezi s sanacijo gramozne jame zavrnilo.
Preiskovalna sodnica se ni strinjala z uvedbo preiskave, zato je skladno z zakonom zadevo dala v odločanje zunajrazpravnemu senatu. Ta je pritrdil njenemu mnenju, da ni podan utemeljen sum, da so osumljeni storili očitana dejanja, v zvezi z družbo Grep, ki se je prav tako znašla v tožilski zahtevi, pa je že sodnica opozorila, da očitano kaznivo dejanje ne spada v sklop kataloških kaznivih dejanj po zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Tožilstvo se lahko proti takšni odločitvi pritoži na višje sodišče. »Glede na izkušnje pričakujemo, da se bo tožilka pritožila,« je še zapisal Janković.
Sistem »na ključ« ugodnejši
Zunajrazpravni sodni senat tako ugotavlja, da je nesodelovanje družbe SCT pri odstranitvi pozneje najdenih ostankov materiala v zvezi s dokončno sanacijo gramozne jame ogrozilo gradnjo celotnega projekta Športnega parka Stožice, zaradi česar je Projektni svet, ki je bil nadzorni organ, na priporočilo Projektne skupine odločil, da sanaciji gramozne jame pristopi Grep. Pri končni ceni projekta so imeli med pogajanji dva izračuna vrednosti del: enega je priporočil N-Invest, ki je kot supernadzornik sanacije gramozne jame izhajal le iz vrednotenja tega, drugega pa je priporočil MNM Inženiring, ki je kot supernadzornik MOL pri celotnem projektu izhajal iz vrednotenja celotnega projekta, z opozorilom, da priznavanje vrednosti del Grepa pri sanacij gramozne jame po sistemu »na ključ« omogoča več manevrskega prostora za doseganje popusta, ki ga je MOL v končni fazi tudi dobila.
Zahtevek Grepa za celotna opravljena dela gradnje ŠP Stožice je znašal 137 milijonov, MNM Inženiring je priznal 123 milijonov evrov, končna vrednost po končanih pogajanjih pa je bila 119 milijonov evrov. Ker je bil torej sistem »na ključ« za dela, ki jih je izvedel Grep, tudi v zvezi s sanacijo gramozne jame ugodnejši za MOL od sistema »na enoto« po ponudbi SCT za ista dela, dokumentacija, ki jo je preučilo sodišče, kaže, da so Janković, Dakićeva in Lesjakova pravzaprav ravnali v korist MOL. Ker torej ni mogoče z zadostno stopnjo gotovosti sklepati, da so ravnali v nasprotju z interesi občine in Grepu pridobili veliko premoženjsko korist, ni mogoče uvesti niti preiskave proti Ogrinu in Sraki. Ljubljanski župan ima še vedno odprtih več (pred)kazenskih postopkov.
